"Situacija je drugačna kot ob prvem valu, ko smo imeli strmo naraščanje primerov in zaprtje države, kar je bilo obremenjujoče za ljudi in državo. Po premoru, ki je trajal mesec dni, ko praktično ni bilo primerov, se je začelo širjenje okužb z vnosi iz drugih držav, sledilo je širjenje med ljudmi, ki so tesno skupaj. Torej družine, zasebna in javna druženja," je dogajanje povzela vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović in opozorila, da se v zadnjem času okužbe vse bolj širijo na delovnih mestih.

Sorodna novica Skupnost socialnih zavodov s 1. avgustom izstopa iz delovne skupine za covid-19

Posebno žarišče v Sloveniji sicer predstavljajo domovi za starejše, kjer kljub vsem izkušnjam po besedah Bojane Beović še vedno ne teče vse popolnoma gladko. "Ponekod so pripravljeni na izbruh, drugje ne. Večkrat se omenja premeščanje vseh stanovalcev z okužbo v bolnišnice, kar je nesmiselno iz več razlogov," je dejala infektologinja in poudarila, da se bolniki z blago okužbo ne hospitalizirajo. "Način prenosa covida-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija obvezna sama po sebi, kot bi bila na primer pri eboli," je dejala. "Ni sprejemljivo, da bi morali stanovalci zapustiti dom samo zaradi okužbe, in ne zaradi zdravstvenega stanja. Drugi razlog je dejstvo, da vseh okuženih stanovalcev niti ne bi imeli kje hospitalizirati, saj bi morali potem odpasti številni zdravstveni programi. To bi bil nesmisel," je še opozorila vodja svetovalne skupine za covid-19.

Na vprašanje, kako ocenjuje odločitev, da je Skupnost socialnih zavodov izstopila iz delovne skupine za covid-19, je Beovićeva odgovorila, da "ne prav dobro". "Moramo sodelovati. Apeliram na vse, da ne izstopijo, ampak da se pogovarjajo in skupaj iščejo rešitve," je še dejala infektologinja.

Domski zdravniki podpirajo osamitev obolelih zunaj domov

Iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so sporočili, da njihovo zahtevo, da je treba ob pojavu okužb z novim koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalce nemudoma osamiti zunaj doma, podpria tudi sekcija domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine.

"V domovih za starejše biva približno 21.000 stanovalk in stanovalcev, povprečno starih 85 let. Polovica je nepokretnih in potrebuje nego 24 ur na dan. Večini mora osebje pomagati pri prehranjevanju, osebni negi in drugih vsakodnevnih opravilih, vse to pa so tesni stiki, ki omogočajo prenos koronavirusa," so v sporočilu navedli opozorila predsednice sekcije domskih zdravnikov Tanje Petkovič. Po njenih pojasnilih se domovi za starejše soočajo z izrazitim kadrovskim pomanjkanjem, zaradi česar je delo organizirano tako, da so zaposleni na oddelkih vsak dan v stiku z mnogimi stanovalci in sodelavci. Ob pojavu okužb dodatne organizacijske težave povzročajo kadrovski izpadi zaradi okužb zaposlenih in preventivne samoosamitve, je dodala, opozorila pa je tudi na dejstvo, da domovi večinoma niso arhitekturno zasnovani tako, da bi omogočali varno osamitev obolelih.

Druge možnosti?

Beovićeva je sicer potrdila, da bi lahko bila rešitev v tem, da bi okužene oskrbovance iz domov premestili v neke prostore, ki niso bolnišnice. "Ampak je treba te prostore najti, imeti kader, verjetno ga bodo dali iz domov," je dodala. Ob tem je poudarila, da morajo v domovih najprej narediti vse, da ne pride do vnosa okužbe. Regulirani obiski oskrbovancev ne predstavljajo problema, ampak je večji problem osebje v domovih. Vodstva domov morajo ukrepati in zagotoviti, da zaposleni nosijo maske, razkužujejo roke, prav tako morajo ločiti čiste in nečiste poti, je dodala.

Namigi o morebitnih spremembah režima na meji

Bojana Beović se je dotaknila tudi stanja na Hrvaškem. "Situacija na Hrvaškem še ni popolnoma pod nadzorom. Na dnevni ravni je tam vsaj dvakrat toliko okužb kot v Sloveniji ob dvakrat nižjem številu testov," je opozorila. Ob tem je dejala, da v nasprotju z BiH-om sicer število okužb na Hrvaškem ne narašča. "Res pa je, da so se v Sloveniji začeli pojavljati tudi primeri okužb po počitnicah na Hrvaškem. Ne gre za obiskovalce nočnih klubov, ampak za običajno letovanje. Te številke za zdaj niso velike, pet ali šest," je dejala Beovićeva in državljanke in državljane pozvala k previdnosti ob prebivanju na Hrvaškem. "Pozorni bodimo na vse ukrepe in na stike z drugimi turisti in domačini. Grožnja je precejšnja. Nizozemska priporoča državljanom, da se državljani vrnejo. Če bodo primeri naraščali, bo treba tudi v Sloveniji spremeniti režim na meji," je napovedala.

Sorodna novica Dve okužbi v rehabilitacijskem centru Soča. Izide dodatnih testov čakajo.

Zaprtje meje s Hrvaško 14 dni pred začetkom šole?

Beovićeva je sicer zanikala, da bi se svetovalna skupina, ki jo vodi, pogovarjala o zaprtju meje s Hrvaško 14 dni pred začetkom novega šolskega leta, s čimer bi preprečili širjenje okužbe v šolah. Je pa dejala, da svetuje vsem, ki imajo šoloobvezne otroke, naj v tem obdobju ostanejo doma.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA pojasnili, da bosta organizacija ter delo otrok in mladostnikov v prihodnjem šolskem letu morala slediti epidemiološki sliki. "Pripravljenih je več modelov za organizacijo in izvajanje pouka. Po katerem bo ta potekal, bo odvisno od epidemiološke slike v drugi polovici avgusta letos. Vsi pa si želimo, da bi ta bila takšna, da bi lahko otroci in mladostniki pouk obiskovali v šoli," so zapisali.

Po besedah infektologinje je večdnevno povečano število novookuženih lahko napoved ponovnega vzpona epidemije po eksponentni krivulji. "Svet ima s tem izkušnje, v naši bližini je takšno stanje v Srbiji in BiH-u. Posledica je ustavitev vseh zdravstvenih dejavnosti. Škoda je dvojna: slabša obravnava bolnikov s covidom-19, na drugi strani neustrezno in pozno zdravljenje preostalih bolnikov," je pojasnila Beovićeva in dodala, da je edini način za zajezitev takšne epidemije zaprtje države, kar ima za posledico veliko gospodarsko in socialno škodo. "To so razlogi, zaradi katerih ne smemo dopustiti naraščanja okužb," je pozvala Beovićeva.

"Negativen test ne pomeni, da posameznik ni okužen"

Ob tem je Bojana Beović komentirala tudi epidemiološke projekcije, ki jih pripravljajo na Institutu Jožefa Stefana (IJS). Kot je dejala, je efektivno reprodukcijsko število – to število kaže, na koliko ljudi en okuženi prenese virus – v domovih za starejše okoli dva, medtem ko je zunaj domov padlo na pod ena. Če pa bi imeli reprodukcijsko število pri 1,5, kot je bilo krajše povprečje v prejšnjem tednu, pa bi imeli že v septembru situacijo, ko bi morali ustaviti zdravstvo. "Odlično bi bilo vzdrževati število ena. Če bo pri 1,1 se bo epidemija širila, ampak bomo situacijo obvladovali," je povedala.

Glede obveznih testov na okužbo z novim koronavirusom ob prihodu iz rizičnih držav, ki jih nameravajo uvesti v Nemčiji, pa je Beovićeva opozorila, da negativen test ne pomeni, da posameznik ni okužen, ampak da v tistem trenutku (še) ne izloča virusa. Tudi pri nas želimo imeti test za potnike iz držav, ki so na rumenem seznamu, je dejala, a dodala, da se zavedajo, da to ni zanesljiva metoda, saj z njo prepoznajo zgolj tretjino okuženih, ki še ne kažejo znakov.