Slovenski planinci se letos spominjajo dveh obletnic – poleg desetletnice dodelovanja Slovenskega planinskega muzeja še 125-letnice od postavitve enega osrednjih simbolov slovenskega visokogorja in planinstva – Aljaževega stolpa.

"Ko smo pred desetimi leti zapisali cilje Slovenskega planinskega muzeja, smo si želeli, da bo tu stičišče vseh planincev, da bo to prostor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in preučevanje gorništva, alpinizma in planinstva na enem mestu," pravi v. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič, ki dodaja, da vse to Slovenski planinski muzej vsekakor je.

Vse bogatejša zbirka
Čeprav so zgodbe tiste, ki oživljajo muzejske zbirke, so včasih povedne tudi številke: ko so muzej odprli, je bilo 1600 muzejskih enot, danes jih imajo 3200, kar pomeni 5000 predmetov, zbranih pa imajo tudi več kot 3300 knjig, pa fotografije, razglednice in drugo gradivo. "Tako nam počasi že zmanjkuje prostora," pravi Lačen Benedičičeva.

Hrama slovenskega planinstva in gorništva si tedaj niso zamislili kot klasični muzej, pač pa tega ves čas nadgrajujejo s stalnim vnašanjem novih atraktivnih vsebin, kot so Pobeg v bivak, virtualni spusti z vrha Triglava in v globine jam in Triglavski izziv, zanimiv tudi za turistično gospodarstvo. Tako je magnet za številne obiskovalce Zgornjesavske doline. "Slovenski planinski muzej ni samo muzej, pač pa je moderen muzejsko-turistični kompleks ter stičišče vseh obiskovalcev in domačinov tudi," je dejal Matjaž Podlipnik iz muzeja.

Lani 65.000 obiskovalcev
Muzej je dobro sprejet tudi med obiskovalci. Po podatkih muzeja ga vsako leto obišče od 30.000 do 40.000 ljudi, lani pa so dosegli rekord s 65.000 obiskovalci. V desetih letih si je stalno razstavo Vzpon na goro ogledalo več kot 100.000 ljudi, vseh obiskovalcev, med katerimi so poleg obiskovalcev različnih razstav tudi udeleženci prireditev in iskalci turističnih informacij, pa je bilo že pol milijona.

Slovenci smo na ta muzej lahko ponosni, poudarja generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj. "V celotnih Alpah še nisem videla tako interaktivnega, lepega in zanimivega muzeja," pravi in dodaja, da je zato še toliko bolj vesela, da je muzej tudi infotočka Alpske konvencije in da kot tak intenzivno širi ideje konvencije, na čelu s trajnostnim razvojem v Alpah.

Razmeroma blizu zadnjega počivališča Jakoba Aljaža
Muzej bi sicer lahko stal marsikje, visokogorja v Sloveniji vsekakor ne zmanjka kar tako, a Podlipnik je prepričan, da je Mojstrana zanj prava lokacija. "Pod severno triglavsko steno je res pravo mesto za ta muzej. Navsezadnje tudi ni daleč od zadnjega počivališča velikega Slovenca Jakoba Aljaža." Podlipnik meni, da je to tudi en najpomembnejših slovenskih muzejev, saj je tesno povezan z bujenjem naroda in domoljubjem.

125 let Aljaževega stolpa
Podlipnik je ob tem spomnil, da je prav v petek na dan odprtja razstave minilo natanko 125 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrh Triglava. Stolp, ki še danes velja za enega najprepoznavnejših slovenskih narodnih simbolov, so na najvišjem slovenskem vrhu postavili 7. avgusta 1895, njegovo slovesno odprtje pa je sledilo 22. avgusta. V spomin na dovškega župnika vsako leto konec avgusta v Mojstrani potekajo tudi Aljaževi dnevi.

Praznovanje jubileja Slovenskega planinskega muzeja letos poteka vse leto. Vsak ponedeljek se na spletni strani muzeja spominjajo zanimivih dogodkov, razstav in vtisov obiskovalcev. Vrhunec ključnega dogajanja bo ponedeljkova slovesnost z obiskom predsednika države Borutom Pahorjem.

"Posvečamo jo vsem cenjenim alpinistom, ki nas Slovence vpisujejo v sam vrh svetovnega alpinizma," pravi Lačen Benedičičeva. Obiskovalci razstave v sprehodu skozi zgodovino spoznajo deset alpinističnih presežkov, ki so slovenski alpinizem ponesli v vrh svetovnega alpinizma. Obiskovalci se lahko prepričajo, da ni zgolj naključje, da imamo Slovenci kar devet zlatih cepinov.