Tudi četrti dan zapored protesti v Belorusiji ne pojenjajo. Protestniki ne priznavajo zmage predsednika Aleksandra Lukašenka na nedeljskih predsedniških volitvah.

V Minsku se je zbralo več sto žensk, oblečenih v belo, ki so sklenile človeško verigo okoli pokrite tržnice v Minsku. "Ponoči ne morem zapustiti svojih otrok, lahko pa pridem čez dan in povem svoj del. Ukradli so ne samo moj glas, temveč 26 let mojega življenja. Da, v to res verjamem, ta režim mora oditi," je za Reuters povedala protestnica Jelena.

Protestniki so se zbrali tudi pred zapori, v katerih zadržujejo med protesti pridržane ljudi.

V noči s torka na sredo so po državi znova potekali hudi spopadi med protestniki in policijo, ki je pridržala tisoč ljudi – skupno pa na treh dneh protestov že 6000.

V mestu Brest na jugozahodu države ob meji s Poljsko je policija uporabila strelno orožje s pravimi naboji proti skupini protestnikom s kovinskimi palicami, ranjen je bil en protestnik.

Najštevilčnejši protesti so potekali v prestolnici Minsk. Na spletnem kanalu Telegram je objavljenih več videoposnetkov, na katerih je videti policiste, kako pretepajo in brcajo civiliste.

Protestniki so v policiste metali kamenje in steklenice ter postavili barikade. Slišati je bilo tudi eksplozije. Policija je proti protestnikom znova uporabila zastraševalne bombe in gumijaste naboje.

Protestniki so se v torek zbrali v skupno 25 mestih, več kot 50 ljudi je poiskalo zdravstveno pomoč. Belorusko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bilo v torkovih nočnih protestih ranjenih 51 protestnikov in 14 policistov. Pred torkovimi protesti je bilo po navedbah oblasti ranjenih 200 ljudi.

Policija ukrepala še ostreje kot prejšnje dni

Po ocenah prič, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencija DPA, so varnostne sile ponoči proti protestnikom ukrepale še ostreje kot v prejšnjih dneh.

Sorodna novica Tihanovska se je pritožila na izid volitev in odšla v Litvo

Iz Belorusije poročajo tudi o vse več napadih policije na novinarje in snemalce, potem ko so v preteklih dneh priprli več tujih novinarjev. Tako so moški v črnih uniformah v torek napadli ekipo britanskega BBC-ja, tepli snemalca in skušali uničiti njegovo kamero. Poleg tega je bilo v torek objavljenih več videoposnetkov, na katerih je videti, kako policisti napadajo fotografe in snemalce, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Lukašenko si je na nedeljskih volitvah zagotovil še šesti petletni mandat. Beloruski predsednik s trdo roko vodi državo že od leta 1994.

Lukašenkova protikandidatka Svetlana Tihanovska se je v ponedeljek pritožila na izide, v noči na torek pa pobegnila v Litvo. Kot je povedala v sporočilu, se je za odhod v Litvo odločila zaradi otrok, poroča BBC.

Lukašenko: Jedro protestnikov kriminalci in brezposelni

Lukašenko je medtem na seji vlade protestnike obtožil, da sodelujejo s tujimi silami iz Rusije in od drugod ter jih primerjal s kriminalnimi tolpami. "Jedro vseh teh tako imenovanih protestnikov so ljudje s kriminalno zgodovino in brezposelni," je dejal.

Litva, Poljska in Latvija ponujajo mediacijo

Tri članice Evropske unije, Litva, Poljska in Latvija, so ponudile skupno mediacijo med Lukašenkom in protestniki. Zagrozile so s sankcijami na evropski in državni ravni, če bo njihova ponudba zavrnjena.

Bruselj razmišlja o novih sankcijah

Medtem je visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrel dejal, da bo Bruselj temeljito preučil očitke o poneverbah na predsedniških volitvah in nasilju ter razmislil o novih sankcijah proti Minsku: "To bi lahko med drugim pomenilo ukrepati proti tistim, ki so odgovorni za nasilje, neupravičene aretacije in poneverbo volilnih izidov."

Kot je dodal, volitve niso bile niti svobodne niti pravične. Kritičen je bil tudi do policijskega nasilja, aretacij več tisoč ljudi in ukrepov proti svobodi zbiranja in svobodi govora. Borrell je pozval Minsk, da mora izpustiti vse pridržane. Za uveljavitev sankcij EU-ja morajo to sicer potrditi vse države članice. O ukrepih proti Belorusiji bi sicer lahko razpravljali na srečanju zunanjih ministrov Unije konec meseca v Berlinu.

Czaputowicz: Še vedno je prostor za dialog

V torek je ob obisku v Rigi poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz povedal, da je Poljska pripravljena posredovati med Lukašenkom in opozicijo. Zunanji ministri Latvije, Finske in Estonije pa so se med drugim posvarili pred ukrepi, ki bi lahko škodovali beloruskim državljanom. "Še vedno je prostor za dialog, ampak težko bo prepričati druge zahodne države, da ne uveljavijo sankcij proti Belorusiji, če se bo nadaljevalo nasilno posredovanje proti protestnikom," je dejal Czaputowicz.

Poljska je že v ponedeljek pozvala k izrednemu vrhu EU-ja o Belorusiji. Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevičs je medtem povedal, da je njegova država pripravljena sprejeti politične begunce iz Belorusije, če bo to potrebno. Je pa pozval k previdnemu ukrepanju pri uvajanju sankcij proti Minsku, saj se ne bi smelo še povečati odvisnosti države od Rusije. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je imel podobno stališče, ko je dodal, da sankcije ne bi smele škoditi beloruskim državljanom. Estonski zunanji minister Urmas Reinsaly pa je ocenil, da volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti pravične in da se ne bi smel priznati izid.