Združevanje različnih moči je ključno za preprečevanje samomora, je v poslanici ob svetovnem dnevu zapisala Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Nujno je sodelovanje družin, prijateljev, sodelavcev, lokalnih skupnosti, zdravstvenih strokovnjakov in vlad, opozarjajo. Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 394 ljudi, 41 več kot leto prej, o tej pereči temi pa se je treba ves čas pogovarjati.

"O tem se moramo pogovarjati, ne samo danes 10. septembra, ampak celo leto. Nihče od nas ni odporen proti duševnim stiskam, ki se lahko v skrajnem primeru razvijejo oz. zapletejo do samomorilnega vedenja. Kar se številk tiče, Slovenija še vedno spada nad evropsko povprečje, a je treba poudariti, da smo v zadnjih 20 letih zaznali padec nad 30 odstotki," je v pogovoru za oddajo Dobro jutro pojasnila Saša Roškar z Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Pred dvema desetletjema je bilo tako samomorov v Sloveniji tudi več kot 600 na leto, zdaj pa so številke občutno nižje. "Tega smo vsi veseli," je dodala.

Se je število samomorov v času pandemije novega koronavirusa povečalo? je vprašala Špela Močnik. "Težko komentiram, ker so naši podatki vedno zbrani za preteklo leto. Uradne podatke imamo za leto 2019. Za obdobje pandemije od marca dalje pa bi se podatke dalo dobiti na policiji," je odgovorila.

800.000 samomorov letno

Po vsem svetu na leto zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi. Vsak samomor čustveno ali drugače prizadene še približno 135 ljudi, ki so bile umrlemu blizu. To po besedah zveze pomeni, da je na letni ravni zaradi samomorilnega vedenja prizadetih približno 108 milijonov ljudi. "Slovenija, če jo primerjamo z nekaterimi državami južne Evrope, Italija, Grčija, bolj proti jugu, ko gremo, manj imajo tega problema. Če se primerjamo s kakšnimi drugimi državami, npr. vzhodno Evropo, sploh pribaltske države, Rusija, Finska, pa je tam ta problem še obsežnejši kot v Sloveniji. Povedati je treba še, da se, globalno gledano, opaža trend upadanja," je Roškarjeva pojasnila, da se številke izboljšujejo po vsem svetu.

Štirikrat več samomorov moških

"Zaradi samomora v Sloveniji moški umirajo približno štirikrat pogosteje. Velikokrat dobimo vprašanja, zakaj je tako, razlogi so zelo različni, enoznačnega odgovora ni. Po eni strani gre za to, kako moški končujejo svoje življenje, kakšne metode izbirajo, kar pa je bolj smiselno poudariti, pa so medosebne razlike med spoloma. Ženske lažje spregovorimo o svoji stiski, mogoče se nam zdi, da to pritiče našemu spolu, nežnejši spol, moški pa pomoči sploh ne poiščejo ali pa se na vir pomoči obrnejo, ko je že prepozno," je pojasnila, zakaj moški pogosteje storijo samomor.

Dejavnikov, zaradi katerih nekdo zapade v samomorilno vedenje, je veliko. "Težko je izpostaviti en dejavnik oz. dežurnega krivca. Lahko pa rečemo, da je to kakršna koli izguba bodisi statusa, ljubljene osebe itd., dejavnik tveganja je tudi, če oseba že ima izkušnje samomorilskega vedenja iz preteklosti. Če ima duševno motnjo, ki ni zdravljena. Potem pa se povezujejo še drugi dejavniki, kot so osamljenost, slabši socio-ekonomski status, zloraba psihoaktivnih snovi," je naštela dejavnike tveganja.

Vsaka starostna skupina ima določene posebnosti glede tveganj. Pri mladostnikih so po njenih besedah glavni elementi tveganja njihove razvojne značilnosti, in sicer impulzivno vedenje. Pri odrasli populaciji so dejavniki tveganja povezani z izgubo službe ali odnosa, pri starostnikih pa je tveganje povezano s slabim socio-ekonomskim statusom, osamljenostjo in kroničnimi telesnimi boleznimi.

Kakšni so prepoznavni znaki?

Samomor je po navedbah mednarodne zveze pogosto mogoče preprečiti, pri čemer lahko sodeluje vsakdo. Prispevamo lahko k ozaveščanju o samomoru, se informiramo o vzrokih in opozorilnih znakih za samomorilno vedenje ter informacije posredujemo drugim. Nadalje lahko pokažemo sočutje in skrb za ljudi v stiski iz okolice, si prizadevamo za destigmatizacijo duševnih težav.

"Včasih se znake da videti, vedno pa ne. Nekateri stisko povedo v okolju na verbalne načine, se pravi zelo neposredno: 'Ne morem več', 'Ne vem, kako dolgo bom še zdržal'. Lahko pa stisko nakazujejo z vedenjem, dajejo vtis, da nekam gredo, se poslavljajo, lahko gre za posredno vedenje, oseba, ki je bila prej družabna, se umakne v osamo, oseba, ki je prej skrbela za svoj zunanji videz, ga zdaj zanemarja," je povedala Roškarjeva. Takrat je čas, da se človek ustavi in vpraša, kako k temu človeku pristopiti in kako mu pomagati. Pomembno je osebi sporočiti, kaj smo opazili, je opozorila.

Destigmatizacija v družbi

Kot družba smo po njenih besedah gotovo že naredili velik premik naprej, tema je sicer še vedno stigmatizirana, a daleč od tega, kot je bilo še pred nekaj desetletji. "Kontinuirano si moramo prizadevati za to, da bo vsak od nas pridobil osnovne informacije, kakšni so znaki, stiske, duševne in samomorilne, in da se bomo potem znali in zmogli o tem pogovarjati, tako kot se danes pogovarjamo o diabetesu, o covidu-19 npr., brez nekakšne zadrege," je sklenila.

Na dan preprečevanja samomora se bo začela tudi kolesarska akcija Prekolesarimo svet, v kateri bodo sodelujoči z vsega sveta, tudi Slovenije, do 10. oktobra z združenimi močmi znova skušali prekolesariti 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.