V resnici je bil bolj čas za kaj močnejšega, če si se prvič odpravljal na polet s helikopterjem. "Bosta košutnik?" naju z novinarsko kolegico vpraša dobrodušni brkati oštir. Nekega navdušenja nad ponujenim od naju ni zaznati. V Bovcu in okolici, zlasti med planinci, je košutnik izjemno priljubljeno žganje, zvarjeno iz korenin encijana in kot tak grenak kot … no, kot če bi bilo leto 2020 alkohol, približno.

"Moj kolega iz tujine me je prosil za nekaj "za prijatelje". Ko sem mu dal košutnik, je rekel, da to še za neprijatelje ni," se namuzne Valter Mlekuž, župan Bovca, naš vodnik po Posočju in Kaninu tisti dan.

Mlekuževa naloga je bila tudi vlivati korajžo helikopterskim devičnikom, zato je začel naglo razlagati o svojem skoku s padalom, v primerjavi s katerim se helikopterski polet nemudoma zdi manj adrenalinski.

Zamisel, da bi 2300 metrov visoki Kanin povezali s helikoptersko linijo, v resnici ni tako nova.

Že leta 2014 je naše edino visokogorsko smučišče tipalo teren, kako bi kot nov produkt smučarjem ponudili zračno povezavo, s katero bi jim tudi skrajšali zamudno, skoraj 45 minut dolgo pot z gondolo. S helikopterjem se ta čas skrajša na vsega 4‒5 minut.

Ne dovolj dolgo, da bi zares štelo za panoramski prelet, a vseeno dovolj, da vam vzame dih pogled na okljuke mlečno-turkizne Soče pod vami in strahospoštovanje vzbujajoče, v večne meglice ovite skalne stene Kanina pred vami.

Pozimi kombinacija helikopter-smučarska vozovnica

Poleti s helikopterjem v tem pandemičnem času sicer zahtevajo tisti obvezni birokratski del v slogu vprašalnika, ki ga izpolnjujete na letalu za ZDA ("Ste terorist?"), le da ga tu nadomesti: "Imate korono?", nato pa sledijo praktični napotki.

Najlažji član odprave naj se prvi usede ob pilotu, sledijo drugi. V primeru zasilnega pristanka, izstopajte stran od motorjev, med poletom lahko Instagramirate, lahko se tudi pogovarjate s pilotom, po pristanku ne odpirajte vrat, dokler vam jih ne odpre eden od članov ekipe.

Kanin je helikoptersko povezavo vzpostavil letos, za letošnjo zimo pa pripravljajo prav posebno poslastico: kombinirano smučarsko vozovnico s helikoptersko vožnjo. Ceno še oblikujejo, a bo, kot so nam povedali pri Flycom Aviation, s katerim sodelujeta Kanin in občina Bovec, ta "prijazna".

Za zdaj naj bi smučarje s helikopterjem peljali na vrh, nazaj v dolino pa z gondolo, a bo veliko odvisno tudi od vremena. In ta je v Posočju vedno velik dejavnik.

Obratovali vse do konca maja

Sicer pa na Kaninu zrejo precej optimistično v prihodnost. Po res temnih časih za smučišče in Bovec na splošno, potem ko je nesreča kabinske žičnice leta 2013 najprej po 40 letih zaprla hotel Kanin, nato pa še sesutje družbe ATC Kanin Bovec, so koronsko leto preživeli relativno neboleče.

Sorodna novica Za pokarantenski Kanin vstali sredi noči in celo prespali na parkirišču

Bili so eno prvih smučišč na svetu, ki je začelo obratovati po epidemiji, lepo smuko so imeli še do konca maja, ko je bilo še vedno 10 metrov snega, v tem času pa so organizirali tudi prvo smučarsko in deskarsko tekmo na svetu.

Skupno so to sezono imeli 21 tisoč obiskovalcev, večina od teh je bila prvič na Kaninu. Kot nam je povedala direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič, pa je mnoge pritegnilo tudi, da so lahko spremljali Ilko Štuhec in Meto Hrovat med treningom.

V teh dneh jim gre na roke predvsem res izjemno vreme, ki je samo ta konec tedna na Kanin pripeljalo 1.500 obiskovalcev – velik del se jih je na posoškega očaka povzpel v soboto, ko je občina promocijo Kanina in helikopterske povezave združila z zelo lokalno in uspešno kulinarično zgodbo.

Frika ‒ 12 evropskih jedi Guardiana

Na vrhu je namreč Valter Kramar iz Hiše Franko in Hiše Polonka pekel friko. Gre za eno najbolj znanih in tradicionalnih jedi iz Posočja, ki so jo letos pri Guardianu uvrstili med 12 evropskih jedi, ki jih morate nujno enkrat v življenju pokusiti.

Frika je tipična pastirska jed, ki hitro in pošteno nasiti, hkrati pa je tako pregrešno dobra, da se ji težko kdo upre. Krompir, čebula, gore sira, vse skupaj zlato zapečeno, da sir navzven hrusta, navznoter pa se vleče in povezuje jed v nekakšno gorsko pico.

Če gre za klasično tolminsko friko, uporabijo tolminski (kravji) sir, če gre za bovško, pa bovški (ovčji) sir in zaseko. Ne, to ni za tiste, ki so načrtovali z vzponom na Kanin tisti dan izgubljati kalorije. A, kot pravi Božič Badaličeva, "nad 2200 metrov tako kalorije ne štejejo".

Različice frike boste našli tudi v italijanskem in avstrijskem gorskem svetu, kar, tako Guardian, je ravno lepota te jedi – "frika ne pozna meja in prikazuje kulturo, ki si jo delijo vsi trije narodi".

Brezmesna jed, za katero bi še mesojedci ubijali

Kje točno se skriva čar frike? "Frika je edina brezmesna jed, za katero bi zapriseženi mesojedci ubijali," se zahahlja Blaž Močnik, dolgoletni Delov novinar, zdaj pa član ekipe lokalnega časnika Novi Matajur. "Je verjetno najbolj preproste priprave, sestavine lahko prešteje na prste ene roke tudi en zelo neroden mizar, ki ima samo tri prste."

Na Kanin se je v soboto napotil s partnerico, RTV-jevo dopisnico Marišo Bizjak in njunim leto dni starim sinom, "da bi združil prijetno s koristnim kot novinar, kot domačin in kot starš".

"Frika je bila sicer spotoma, ko smo se vračali z Okna, a hkrati tudi eden glavnih ciljev," razlaga med srkanjem piva in z enim očesom motri Kramarja, kako vešče obrača zlato-rjavo zapečene kolute, s kuliso mogočnih gora za seboj.

Vroči Kanin, topla frika, hladno pivo

"Vroči Kanin, topla frika in hladno pivo, kaj rabiš še drugega," nam zleknjena v ležalnike na kaninski plaži smeje povesta Vlado in Karmen, Mariborčana, ki sta bila v soboto prvič na Kaninu – in sta prvič pokusila friko. "Super je! Saj v bistvu je kot kaka štajerska jed – čebula pa zaseka," se zareži ona.

Kot pove Močnik, je čar frike tudi to, da je prav vsaka posebna. "Lahko je zelo zagreta debata, kateri recept je pravi in katera frika prava. Ampak je zelo preprosto – gospodinje so delale frike različno od vrat do vrat, kaj šele od vasi do vasi."

Pri tem so uporabile pač tisto, kar so imele, kar je bil največkrat sir in krompir, kar je danes znano kot tradicionalna tolminska frika, potem pa so tu še različice z jajci, čebulo, zaseko, tudi skuto, jabolki, vse, s čimer lahko jed oplemenitiš.

Skrivnost je v štirih sirih

Kramar je začel svojo različico frike delati pred kakimi 25 leti, ko je hotel gostom ponuditi nekaj slastnega, nasitnega, hrano za uteho, a res ni hotel v Posočju obračati čevapčičev.

Tradicija frike, vsaj v restavracijah in gostilnah, se je takrat malce izgubila – v gostinskih obratih, ki so vzniknili v tistem času, je bilo pogosteje mogoče najti ocvrte kalamare kot pa neke tradicionalne jedi.

Danes je Valterjeva frika sestavljena iz krompirja, mešanice štirih tolmincev različne starosti, čebule in zajetnega šopka zelišč za svežino (koromač, kopriva, mlada špinača, meta, timijan …).

Vse skupaj je nato hrustljavo zapečeno. Zaradi obilice sira Kramar maščobe ne uporablja, so pa tradicionalno friko običajno pekli na svinjski masti.

Glede na to, da se tu v Posočju lahko baje na smrt skregaš zaradi recepture za kobariški štrukelj, nas je, jasno, zanimalo, kako resno to jemljejo pri friki. "Pri friki pa lahko izgubiš državljanstvo," pribije Močnik.