Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da spremembe ne pomenijo preboja. Po pogovorih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v Bruslju s kolegoma iz Češke Andrejem Babišem in Poljske Mateuszem Morawieckim je Orban na skupni novinarski konferenci s kolegoma dejal, da "ni preboja – je veliko sprememb, a to še ni preboj".

Orban: Preboj bi bili zunanji sprejemni centri
"Preboj bi bili zunanji sprejemni centri, tako da nihče ne bi mogel stopiti na ozemlje EU-ja brez dovoljenja," je dejal Orban in tako ponovil zamisel o sprejemnih centrih za prebežnike zunaj ozemlja EU-ja. Dodal je, da mu je "ton predloga" bolj všeč, da pa "osnovni pristop ostaja nespremenjen". "Želijo upravljati migracije, in ne ustaviti prebežnikov," je dodal in poudaril, da je pristop Madžarske "ustavite migrante", kar je nekaj povsem drugega.

Morawiecki: Podpiramo čim strožji in učinkovitejši nadzor meja
Poljski premier Mateusz Morawiecki pa je poudaril, da države Višegrajske skupine, v kateri je tudi Slovaška, vztrajajo pri "čim strožjem in učinkovitejšem nadzoru meja". Dodal je, da so "danes predstavili svoja prvotna stališča do aktualnih predlogov (...) Odprti smo za njihovo podporo v različnih formulah, vendar pa od svojih načel ne bomo odstopili," je poudaril.
"Želimo preprečiti težave pri izvoru, ne pa da se bomo nato morali soočati s spornimi predlogi o migrantski politiki, kot smo se v letih 2016, 2017 in 2018," je dodal.

Babiš: Koncept "obvezne solidarnosti" nesmiseln
Češki premier Andrej Babiš je medtem kot nesmiseln zavrnil predlog, da bi države, ki ne želijo sprejeti prebežnikov, morale zagotoviti njihovo repatriacijo v domovino. Koncept "obvezne solidarnosti", ki ga predlaga komisija, pa je že pred tem danes v Pragi zavrnil kot nesmiseln. Po pogovoru pa je predsednica Evropske komisije tvitnila le, da so imeli dobro razpravo in se dogovorili za tesno sodelovanje. Države višegrajske četverice so bile že doslej najglasnejše nasprotnice kvot za premeščanje prebežnikov med državami članicami EU-ja.

Obveznih kvot ni več, je pa t. i. prožna solidarnost
V sredo predstavljeni nov migracijski in azilni pakt EU-ja naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja. Gre za kompleksen sistem, ki temelji na prožni, a še vedno obvezni solidarnosti. Solidarnost naj bi bila obvezna ob morebitnih resnih pritiskih na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov, rešenih na morju. Članice bodo lahko pomagale pri premeščanju prebežnikov, vračanju nezakonitih migrantov ali z operativno podporo, na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja. Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih prebežnikov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.

Janša kritičen do tistih, ki druge silijo k sprejemanju nezakonitih prebežnikov

Slovenski premier Janez Janša pa je v odzivu na predlog Bruslja kritiziral tiste, ki druge silijo v sprejem nezakonitih prebežnikov, in jih pozval, naj najprej v svojo hišo sprejmejo "vsaj dva". Janša je namreč v četrtek objavil tvit, ki ga je razumeti kot kritiko srednega predloga, čeprav tega premier izrecno ne omenja. Napisal je namreč le, da "od vsakega, ki si bodisi doma ali v EU-ju domišlja, da lahko druge sili v sprejem nezakonitih migrantov, pričakujem, da bo najprej sam v svojo veliko hišo ali vilo sprejel vsaj dva".

Janša ošvrknil Fajonovo

Dodal je še, da to pričakuje tudi od "voditeljice ... ki bi bila solidarna na vaš račun. Ob 15Kevrov/m, hiši in ukradeni vili." Obenem je poobjavil sredni tvit evropske poslanke in predsedujoče SD-ju Tanje Fajon, v katerem se je ta odzvala na predlog Bruslja. Fajonova je predlog označila kot korak v pravo smer, a obenem posvarila, da ne bo preprosto. Pričakuje namreč, da bo v pogajanjih, ki bodo zdaj sledila, najtrši oreh vprašanje solidarnosti in premeščanja oziroma vračanja ljudi.