Slovenska vlada je junija letos odločila, da bo Slovenija na podlagi delitve bremen med državami članicami EU-ja iz Grčije sprejela štiri mladoletne prosilce za mednarodno zaščito brez spremstva, mlajše od deset let, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Slovenija je tako ena izmed desetih držav v Evropi, ki so pristopile k t. i. francosko-nemški pobudi za premestitev oziroma sprejem 406 mladoletnikov brez spremstva iz begunskega centra Moria, ki je septembra na grškem otoku Lezbos pogorel. Nekaj več kot 12.700 prosilcev za azil je ostalo dobesedno brez vsega. "Kljub dozdajšnji izraženi solidarnosti sta komisarka Johannson in (nemški notranji) minister Seehofer s pismom vse države članice pozvala, naj sodelujejo tako pri premestitvi otrok brez spremstva kot družin z otroki, da bi ublažili stanje glede prosilcev za azil v Grčiji," so za MMC pojasnili iz urada evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson.

Sorodna novica Po uničenju taborišča Moria evropske države napovedujejo sprejem prebežnikov

Moria je bila ob postavitvi pred petimi leti predvidena za okoli 3000 prebežnikov, beguncev in ekonomskih migrantov. preden je pogorel je bilo v njem trikrat več prebežnikov, od tega 4000 otrok, nosečnic, starejših in invalidnih oseb, kot že omenjenih 406 mladoletnikov brez spremstva. Pod koordinacijo Nemčije, ki do konca leta predseduje Svetu EU-ja, bodo po do zdaj dostopnih podatkih od 100 do 150 mladoletnikov brez spremstva sprejeli Nemčija in Francija, Nizozemska 100, Finska 11, Belgija 12, in Slovenija 4.

MNZ: Sprejem mladostnikov je izraz solidarnosti

"Pri določitvi števila smo izhajali predvsem iz posebnih potreb mladoletnikov brez spremstva, mlajših od deset let, in sicer z vidika možnosti zagotovitve ustreznih sprejemnih pogojev, primernih za nastanitev te najranljivejše kategorije prosilcev za mednarodno zaščito, njihove oskrbe, vključno s kadrovskimi zmožnostmi, pa tudi izvedbe postopka mednarodne zaščite, zmožnosti za nadaljnjo integracijo in zagotavljanja možnosti za njihov ustrezni razvoj v novem okolju," je za MMC pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Sabina Langus Boc.

Sorodna novica Minister Logar Grčiji izrazil solidarnost pri vprašanju Turčije in prebežnikov

Na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila, da bo iz Grčije sprejela le mladoletne osebe brez spremstva, sogovornica odgovarja, da je Slovenija v svojih stališčih na ravni EU-ja vseskozi zagovarjala pomen solidarnosti in odgovornosti: "Grčija je že dlje časa pod posebnim migracijskim pritiskom na zunanji meji EU-ja. Zato je izkaz solidarnosti s premestitvijo mladoletnikov brez spremstva, mlajših od 10 let, kot najranljivejše kategorije, ki zaradi svoje starosti, preteklih izkušenj in potreb nujno potrebuje ustrezno zaščito, oskrbo in obravnavo, pomembno sporočilo tako s humanitarnega vidika kot tudi z vidika podpore Grčiji."

EU: Ne dajemo prednosti mladoletnim osebam

Poleg tega pa Evropska unija letos izvaja tudi program premestitve 1600 mladoletnikov brez spremstva. Do zdaj so premestili 760 otrok z mednarodno zaščito iz Grčije v Belgijo, Francijo, Nemčijo, na Finsko, Irsko, v Luksemburg in na Portugalsko. "Izvedba premestitve ima zamudo zaradi koronavirusnih omejitev potovanj med državami, kljub temu pa premestitve potekajo skorajda tedensko, pri čemer jih je treba 200 izpeljati takoj," dodajajo iz urada komisarke Johansson.

Na trditev, da nekateri potezo EU-ja ocenjujejo kot novo politiko, češ da daje prednost le mlajšim migrantom, odgovarjajo: "Ne … prioriteta je zagotoviti takojšnjo pomoč najranljivejšim skupinam. Na tem mestu je pomembno, da naša premestitvena shema vključuje tudi ranljive skupine, kot so družine."

V treh mesecih skoraj 50.000 prvih prošenj za azil

Po podatkih statističnega urada Evropske komisije je bilo v drugem četrtletju letošnjega leta v evropskih državah 46.525 prvič vloženih prošenj za azil, največ iz Sirije (7675), Afganistana (4235) in Venezuele (3025), Kolumbije (2580) in Iraka (1950).

V tem obdobju je bilo v evropskih državah sicer obravnavanih 94.580 prošenj za azil: 48.635 je bilo pozitivnih, 45.945 pa negativnih. Od pozitivnih obravnav je bilo podeljenih 30.740 statusov begunca, 9225 subsidiarne zaščite in 8.670 zaščite iz humanitarnih razlogov.

Sorodna novica "Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo"

Slovenija: največ prošenj za azil Maročanov

Največ prvikrat vloženih prošenj za azil je bilo vloženih v Nemčiji (14.210 ali 31 odstotkov vseh vloženih prvih prošenj za azil med članicami EU-ja), Franciji (8920), Španiji (7210), Združenem kraljestvu (5520) in v Grčiji (4030), najmanj pa v Estoniji in Latviji (v obeh po 5), v Litvi (25) in na Madžarskem (15). V Sloveniji je bilo v tem obdobju vloženih tako prvih kot vseh prošenj prošenj za azil 925; od tega 495 iz Maroka, 160 iz Alžirije in 75 iz Egipta.

Nemčija, država v Evropi, ki prejme največ prošenj za azil in se glede sprejema prebežnikov tudi najbolj angažira, se je pred nekaj dnevi odločila, da bo poleg 150 otrok brez spremstva sprejela še 1553 posameznikov, ki imajo odobreno prošnjo za azil. Belgija pa bo poleg 12 otrok brez spremstva sprejela še med 100 in 150 prosilci za azil, med njimi še posebej družine z majhnimi otroki.

Večina mladoletnikov ne želi ostati v Sloveniji

Urad slovenske vlade za oskrbo in integracijo migrantov je od začetka letošnjega leta do konca avgusta letos nastanil 2438 prebežnikov, med katerimi je bilo 371 otrok, od tega 80 v spremstvu družinskih članov, brez spremstva pa 291 mladoletnikov. V omenjenem obdobju je Slovenijo samovoljno zapustilo kar 94,5 odstotka otrok, pojasnjujejo iz urada.

Tisti mali odstotek mladostnikov, ki se odloči ostati v Sloveniji, po izraženi nameri za zaprositev mednarodne zaščite prepeljejo v Izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer jim Center za socialno delo zagotovi zakonitega zastopnika v postopku priznanja mednarodne zaščite. Šele po prejemu prošnje za mednarodno zaščito so premeščeni v Dijaški dom Postojna, če dobijo status, v njem tudi bivajo do svoje polnoletnosti. "Imajo 24-urno oskrbo, obiskujejo šolo, vključeni so v številne prostočasne dejavnosti," pojasni direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov sektor za oskrbo in sprejem Katarina Štrukelj.

V letu 2018 so na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana, enota Ljubljana Vič - Rudnik, imenovali zakonite zastopnike po Zakonu o mednarodni zaščiti 597 mladoletnikom brez spremstva, lani 674 in od januarja do septembra letos 389. "Slovenija ni njihova ciljna država in po nekaj dneh prebivanja v Sloveniji, državo nezakonito zapustijo," so nam sporočili.

V Dijaškem domu Postojna trije mladoletniki s statusom

V omenjenem dijaškem domu pri Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni trenutno prebiva 17 mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito in trije mladoletniki s pridobljenim statusom. Stari so od 11 do 17 let. Večina jih obiskuje redni program osnovne šole ali program osnovne šole za odrasle v okviru Ljudske univerze kot tudi njihov program opismenjevanja. "Nekateri se odločijo za nadaljevanje izobraževanja v srednji šoli, kot npr. v programih avtoserviserstvo, mehatronika, oblikovanje kovin, pekarstvo in podobno," pove direktorica Centra za socialno delo (CSD) Primorsko-Notranjska Kristina Zadel Škrabolje. Od leta 2016 je bilo v dijaškem domu nastanjenih 20 mladoletnikov s statusom mednarodne zaščite, večinoma iz Afganistana, njihova povprečna starost je bila 17 let.

Pri sporazumevanju pomagajo tudi tolmači

V specializiranem programu dijaškega doma so zaposleni strokovni delavci, ki mladostnikom nudijo oskrbo ter psihosocialno podporo in skrbnika, na katerega se lahko obrnejo za pomoč. Pri razumevanju jim pomagajo tolmači.

"Mladostniki pogosto pred prihodom v Slovenijo nekaj časa preživijo v begunskih kampih v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem, tako da pogosto razumejo in govorijo srbski oziroma hrvaški jezik, veliko jih razume tudi angleščino, kar olajšuje komunikacijo z njimi v začetnem obdobju. Večina mladoletnikov ima starše in druge družinske člane, s katerimi so v stiku," pa doda pomočnica direktorja CSD-ja Ljubljana, enota Vič - Rudnik, Darja Kovačič.

En otrok, mlajši od 10 let, v rejniški družini

V Sloveniji je trenutno v rejniško družino nameščen en otrok, mlajši od 10 let, s priznanim statusom za mednarodno zaščito. CSD namesti v rejniško družino ali druge ustrezne institucije otroke, mlajše od 10 let, in tiste, pri katerih je zaznana njihova posebna ranljivost, ki jo lahko določajo starost, spol, travmatiziranost, invalidnost ali zdravstveno stanje.

"V zadnjih letih je po naših podatkih prišlo v Slovenijo le nekaj otrok, mlajših od 10 let. Leta 2017 sta bila dva, takrat stara manj kot 10 let, nameščena v rejniško družino, in nato združena s svojimi starši. V letu 2019 so v Slovenijo prišli trije mladoletni otroci, sorojenci, v starosti od 4 do 12 let, ki so bili prav tako združeni s svojimi starši. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, nihče od mladoletnikov s priznano mednarodno zaščito, ni bil posvojen," potrdi Darja Kovačič in doda, da bi bila posvojitev otroka mogoča šele, "če bi se v postopku ugotovilo, da so starši umrli ali pa da trajno niso zmožni ali pripravljeni opravljati starševsko skrb in da otrok tudi nima družine, ki bi bila zanj sposobna in pripravljena poskrbeti."

CSD: Mladostniki ne želijo biti posvojeni

CSD Primorsko-Notranjska je pred časom med svojimi varovanci, starimi med 16 in 18 let, izvedel raziskavo o njihovih željah in potrebah: "Ugotovili smo, da si ne želijo biti posvojeni ali nameščeni v rejniško družino ter da je zanje ustrezneje bivanje v dijaškem domu. Ob tem velja opozoriti, da ima velika večina mladostnikov brez staršev žive starše v matični državi."

Strokovno osebje v dijaškem domu jih zato spodbuja k celoviti integraciji in podpira k učenju jezika, "pomembno nalogo pa imajo tudi pri povezovanju z lokalnim okoljem in lokalnimi deležniki, s čimer prispevajo tudi k razbijanju predsodkov v okolju," še pojasni Kristina Zadel Škrabolje.

Sorodna novica Na Lezbosu aretirali pet osumljencev za požare v Morii

Evropska komisija pripravlja novo azilno in migracijsko politiko

Grške oblasti so po uničujočem požaru v Morii, ki je bil po vsej verjetnosti podtaknjen, v začasno šotorišče v kraju Kara Tepe na Lezbosu že preselili 9000 prebežnikov. Nekaj se jih selitvi še vedno upora, zaradi bojazni, da bodo na grškem otoku obstali.

Sprejemni in identifikacijski center Moria (imenovan po bližnji vasi, in ne po fikcijskem kraju v Gospodarju prstanov J. R. R. Tolkiena) je bil največji begunski center v Evropi. Leta 2015 je bil postavljen kot neke vrste priporni center, saj je postajal Lezbos t. i. hot spot ali točka, na katero je prihajalo vse več prebežnikov z Vzhoda.

Humanitarna organizacija Human Rights Watch je Morio, obdano z bodečo žico in žičnato ograjo, označila za zapor odprtega tipa. Samo letos so zaradi nevzdržnih razmer v centru imeli najmanj en primer samomora, (tudi s silo so) umirili dve gladovni stavki, prestali uničujoč požar in zdaj potrdili še več kot 240 okuženih z novim koronavirusom. Sicer pa so bile v preteklost znane smrti dojenčkov zaradi dehidracije ...

Evropska komisija bo medtem ravno danes predstavila novi migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi in preprečil katastrofe, kakršna je bila v Morii. Temeljil bo na načelu obvezne solidarnosti.