Prebežniki, ki so ostali še brez tistega nekaj, kar so imeli, so že četrti dan po požaru spali na mrzlih tleh pod milim nebom, med njimi tudi družine z majhnimi otroki. Grške oblasti jih zato pozivajo, naj se nastanijo v začasnem šotorskem naselju, ki je od Morie oddaljen le nekaj kilometrov, prosilcem za azil pa bo na voljo še danes. Na vhodu vanj bodo opravili tudi hitre teste na morebitno okužbo z novim koronavirusom.

Grška policija je sicer okrepila policijske enote na območju pogorelega begunskega taborišča, ki je bilo sprva zasnovano za 3000 prebežnikov in ne skoraj 13.000, kot jih je bilo v njem nastanjenih pred požarom.

Prebežniki, ki so v taborišču živeli v nehumanih pogojih, ne želijo ostati na grškem otoku. A grške oblasti so že napovedale gradnjo novega begunskega taborišča, čemur pa nasprotujejo tako domačini kot domačini. Grška policija je zato zablokirala izhod iz območja Morie. V petek naj bi se skupina prebežnikov približala postavljenim policijskim oviram na cesti, ki jim onemogočajo gibanje po otoku, in vzklikala: "Ne želimo hrane, želimo svobodo", na transparentih pa je pisalo: "Moria ubija življenja".

Nekateri po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi znova netijo požare v delih centra, ki so prestali požar, in na okoliških poljih ter napadajo policijo.

Sorodna novica Po uničenju taborišča Moria evropske države napovedujejo sprejem prebežnikov

Tudi podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je že napovedal gradnjo novega, modernejšega objekta na isti lokaciji ter da bo Komisija predloge za novi dogovor o migracijah in azilu predstavila 30. septembra.

Krepitev policijske prisotnosti

V petek je v glavno mesto otoka Mitilena s trajektom prispelo več avtobusov policistov in tudi dva vodna topova. Krepitev policijske prisotnosti je sicer usmerjena tudi v vse bolj vznemirjene in jezne prebivalce območja, ki na otoku nočejo več prebežnikov. V bližini ostankov Morie so lokalni prebivalci postavili cestne ovire, s katerimi želijo onemogočiti pripravo območja na postavitev novih šotorov.

"Vsi morajo proč. Nobenega centra več na Lezbosu," je za grško televizijo dejal guverner severnoegejske regije Kostas Mucuris. "Tega ne bomo dopustili, naj stane, kar hoče," navedbe prebivalcev navaja dpa. Strah med njimi vlada tudi, ker je bilo najmanj 35 prebežnikov pozitivnih na testiranju za novi koronavirus in se domačini bojijo nenadzorovanega izbruha virusa. Domačini ostro nasprotujejo novemu taborišču tudi zaradi nevzdržnih sanitarnih pogojev v taborišču in dejstva, da v njem ni dovolj tekoče vode, kar onemogoča skrb za ustrezno higieno.

Začasno taborišče postavljajo na območju strelišča vojske

Grške oblasti so začele postavljati začasno šotorišče, v katero naj bi namestili velik del prebežnikov, ki so ostali brez strehe nad glavo. Kot poroča dpa, naj bi stalo na območju strelišča grške vojske Kara Tepe, ki leži le nekaj kilometrov severno od Mitilene.

Države pripravljene sprejeti le mladoletnike

V petek se je javilo deset evropskih držav, ki so pripravljene sprejeti 400 mladoletnikov brez spremstva iz Morie. Med deseterico držav je tudi Slovenija, preostale članice EU-ja so še: Finska, Luksemburg, Belgija, Hrvaška, Nizozemska in Portugalska. Prebežnike je pripravljena sprejeti tudi Švica, ki ni članica EU-ja.

Francija in Nemčija naj bi sprejeli od 100 do 150 mladoletnikov, Nizozemska 50, Finska pa 11.

Slovenija je takoj pripravljena sprejeti štiri mladoletnike brez spremstva, skladno s pogoji, ki jih je sprejela vlada, so za STA sporočili z notranjega ministrstva. Vlada je namreč junija odločila, da Slovenija na podlagi delitve bremen med državami članicami EU-ja iz Grčije sprejme štiri mladoletne prosilce za mednarodno zaščito brez spremstva, mlajše od deset let, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite, so spomnili na MNZ-ju.

Vendar pa nevladne in humanitarne organizacije že opozarjajo, da bi vlade morale narediti več, zato so že pisale nemški vladi, naj sprejmejo tudi druge prebežnike, ne le mladoletnih oseb.

Zaradi sprejema prebežnikov se maje avstrijska koalicija

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija Petra Gnamuš Kos, je zaradi sprejema prebežnikov iz Morie zavrelo v avstrijski vladni koaliciji kanclerja Sebastiana Kurza. Vlada je dokaj enotno delovala prvih osem mesecev mandata, zdaj pa se kažejo razpoke, ki so jih nekateri napovedovali že ob podpisu koalicijske pogodbe.

Ljudska stranka namreč novih prebežnikov ne želi sprejeti oziroma po besedah avstrijskega notranjega ministra Karla Nehammerja: "Treba je jasno povedati, da nasilje ni sredstvo, s katerim se pride v Evropo." Zeleni pa so mnenja, da bi morala Avstrija ravnati enako kot druge evropske države, ki begunce nameravajo sprejeti, in da bi morali sprejeti vsaj otroke. Infrastrukturna ministrica iz stranke Zelenih Leonore Gewessler meni, "da gre za humano ravnanje, da Evropska unija ponudi pomoč za evakuacijo in pomaga Grčiji. Stališče zelenih je popolnoma jasno."

Zakaj je prišlo do požara?

Sorodna novica UNHCR poziva Grčijo k preselitvi prebežnikov z Lezbosa zaradi slabih razmer

Vzrok požara, ki je izbruhnil v sredo, še vedno ni znan. Za zdaj je jasno le to, da so v begunskem taborišču skoraj hkrati vzniknili trije manjši požari, ki jih je hitro razplamtel močan veter, kot je dejal vodja gasilcev na Lezbosu Konstantinos Theofilopoulos. Grški minister za migracije Notis Mitarachi je dejal, da se je "incident v Morii zgodil zaradi ukrepov," ki jih je uvedla grška oblast za zajezitev epidemije. Moria je bila pod karanteno od prejšnjega tedna, ko so pri prebežnikih iz Somalije potrdili okužbo z novim koronavirusom. Sledilo je še 35 potrjenih okužb, vendar pa so okuženi zavrnili samoizolacijo, v katero bi morali iti s svojimi družinami.

Mitarachi ob tem ni komentiral, ali je šlo za namerno dejanje uničenja taborišča. Michalis Fratzeskos z grškega urada za civilno zaščito pa je za grško televizijo ERT izjavil, da je bil požar "premišljen", saj so bili v tistem trenutku šotori prazni, požigalci pa da so "izkoristili sunkovite vetrove", poroča BBC.

Vendar pa so nekateri prebežniki za BBC dejali, da je ogenj vzniknil po tem, ko je prišlo do prepirov med prebežniki in grškimi policisti v taborišču. Spet drugi krivdo pripisujejo skrajno desničarskim skupinam v Grčiji, ki da so podtaknile ogenj po objavi informacije o pojavu koronavirusnih okužb v begunskem taborišču. Kot dokaz so posneli fotografije uporabljenih objektov, podobnih zažigalnim bombam.

Koordinator Zdravnikov brez meja na Lezbosu Marco Sandrone je dejal, da je težko določiti vzrok požara, saj je bilo teh več, hkrati pa so v taborišču vzniknili protesti. "To je bila tempirana bomba, ki je končno eksplodirala," je dejal in dodal, da so ljudje zadnjih šest let živeli "v nehumanih pogojih".