"Bližamo se epidemiološkemu mejniku za sprejemanje ukrepov tretjega svežnja oranžne faze," je v izjavi za medije povedala vodja vladne strokovne posvetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović. Prepričana je, da morajo biti ukrepi uravnoteženi in morajo zaobjeti vse dejavnosti, ki na enak način prispevajo k širjenju okužb. To so dejavnosti, pri katerih se srečujejo ljudje, ki se sicer ne bi srečali doma ali na delovnem mestu – športne dejavnosti, servisne dejavnosti in gostinstvo.

"Pred očmi moramo imeti, da so ti ukrepi začasni. Vemo, da če smo pri ukrepih hitri, lahko v dveh inkubacijskih dobah, torej v štirih tednih, epidemični val zmanjšamo in dejavnosti se znova odprejo," je poudarila. V teh mesecih so se poslovili od ideje, da bi lahko virus pregnali iz našega okolja, saj so meje v Evropi odprte, ljudje prehajajo, zato je treba naše življenje prilagoditi tako, da ne bo število obolelih preseglo zmožnosti njihove obravnave.

Tako bi lahko občasno zapirali določene dejavnosti in s tem bi nam po besedah Beovićeve uspelo zdržati vse do temeljite rešitve težave covida-19, ki jo vidi v obširnem cepljenju.

Vprašljiva smiselnost zapiranja delov države

Svetovna zdravstvena organizacija predlaga uvajanje novih ukrepov v posameznih regijah. Ali bi se lahko zapirale dejavnosti po območjih, je med slovenskimi strokovnjaki še razprava. Beovićeva ob tem poudarja, da je Slovenija majhna država – "kot predmestje Pariza" – da prav tako nimamo upravno določenih regij, občine pa so tako majhne, da lahko ljudje živijo v eni, delajo v drugi, otroci se šolajo v tretji občini in tako naprej. "Kot veste, je bilo spomladi zapiranje občin velika težava, ki je pristala tudi na ustavnem sodišču."

Trenutno večji del okužb izhaja predvsem iz zasebnih druženj večjega števila ljudi. "Na vsak način bi odpovedala druženja s sorodniki od povsod, ravno tako verske dejavnosti v okviru prvega novembra," je dejala. Teh se namreč običajno udeležujejo tudi starejši, ki so ob okužbi s koronavirusom bolj ogroženi.

Tudi šole predstavljajo delež med pozitivnimi vsak dan, težave so predvsem v srednjih šolah, naraščajo okužbe med študenti. Ena izmed možnosti je tako tudi začasno zapiranje srednjih šol in pouk na daljavo.

Marsikje po njenem mnenju ne bi bilo treba omejevati dostopa, če bi se ljudje dosledno držali priporočil. Tako so velike razlike tudi v gostinjskih lokalih, kjer Beovićeva pogreša dosledno delovanje inšpekcijskih služb.

Manj okužb zaradi prenosa s površin, neučinkovite prozorne maske

Na vprašanje, kakšna je verjetnost, da se okužba prenese prek površine, je infektologinja odgovorila, da so različne raziskave pokazala, da lahko virus na površini zdrži nekaj dni, na rokah okoli osem ur. Razkuževanje je torej smiselno, sploh rok, če smo se dotikali zunanjih površin. V celotni sliki pa je ta del okužb manjši kot delež okužb, ki se neposredno prenesejo z okuženega človeka na drugega med druženjem.

Ker so v zadnje času priljubljene tudi prozorne maske, je Beovićeva opozorila, da se že na oko vidi, da te maske ne onemogočajo, da bi kapljice ne letele čez rob. Tudi na testiranjih so bile označene kot neučinkovite.

"Potrebujemo nekaj, kar bi ta val obrnilo navzdol," je še poudarila Beovićeva in povedala, da se posvetujejo s kolegi iz tujine. Trenutno so zanimivi pogovori s kolegi z Balkana, predvsem s Kosova in iz Srbije. Na Kosovu so namreč po njenih pojasnilih imeli v najtežjem obdobju 500 zasedenih bolnišničnih postelj s covidnimi bolniki. "Vsi pravijo, da so se razmere izboljšale, ko so ljudje dojeli, da virus razsaja in da se je treba temu prilagoditi," je dodala.

Več okužb med zaposlenimi v celjski bolnišnici

V Splošni bolnišnici Celje se je z novim koronavirusom okužilo več zaposlenih, so poročanje medijev za Slovensko tiskovno agencijo potrdili v bolnišnici. Okuženih je 14 medicinskih sester in trije zdravniki, ki so delali na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer zdravijo tudi bolnike s covidom-19.

Kot so pojasnili v bolnišnici, so te okužbe velik kadrovski primanjkljaj, ki ga rešujejo s prerazporeditvami ustreznega kadra z drugih bolnišničnih oddelkov. Nekoliko pa so morali prilagoditi tudi delo.

V domu starejših v Vojniku so potrdili prvo okužbo med varovanci, poroča Večer. Kot so izvedeli, je zbolela varovanka doma, ki se je nedavno vrnila z zdravljenja na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice. V domu so testirali še dve varovanki, ki sta bili z njo v sobi, ob tem pa še 17 zaposlenih. Rezultati testov bodo znani v torek.

V nedeljo 169 okužb, umrla sta dva bolnika

Po 1404 testih v nedeljo je bilo potrjenih 169 okužb z novim koronavirusom. V slovenskih bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 172 bolnikov, 26 na intenzivni negi. Zaradi covida-19 sta umrla dva bolnika.

Pozitivnih je bilo približno 12 odstotkov vseh testiranj. Število okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dneh (incidenca) je 165.

Do ponedeljka je bilo v Sloveniji skupno opravljenih 258.743 testiranj na novi koronavirus. Potrjenih je bilo 8832 okužb. Zaradi covida-19 je do zdaj umrlo 169 bolnikov.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Število potrebnih postelj se bo podvojilo

"Čeprav se število bolnikov, ki zaradi okužbe s covidom-19 potrebujejo bolnišnično oskrbo na dnevni ravni, v povprečju poveča za od 7 do 9 bolnikov, so bolnišnice pokazale, da so odzivne in prožne. Uspelo jim je zagotoviti zadostne zmogljivosti za sprejem bolnikov. V tem trenutku potekajo še dodatne prilagoditve dela infekcijske klinike v Ljubljani, in pričakovati je, vsaj glede na trenutne trende, da se bo število bolnikov, ki bodo v naslednjih dneh potrebovali bolniško oskrbo, še povečevalo." je na vladni novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

V izjavi pred UKC Ljubljana pa je infektologinja Bojana Beović poudarila, da v prihodnjih 14 dneh pričakujejo potrebo po 300 bolnišničnih posteljah za covid-bolnike. Širili se bodo obstoječi oddelki, še vedno pa upajo na dogovor o enem velikem središču za obolele, ki bi ga uredili v bolnišnici Topolšica.

Zbolijo lahko tudi mlajši

"Stanje na infekcijski kliniki v Ljubljani je malce spremenjeno, saj smo se konec prejšnjega tedna razdelili, nekaj kolegov je šlo v bolnišnico Petra Držaja (trenutno sta tam hospitalizirana dva bolnika), na infekcijski kliniki imamo 42 ljudi hospitaliziranih," je stanje na ljubljanski infekcijski kliniki predstavila Mateja Logar.

"Med bolniki na intenzivni enoti je tudi precej mladih, najmlajši je star 44 let brez pridruženih bolezni, teh bolnikov je manj kot starejših, ampak se moramo zavedati, da lahko zbolijo tudi mlajši, v dobri kondiciji. Na navadnih oddelkih imamo še štiri proste postelje, pričakuje se nekaj odpustov, glede na trende v zadnjih dneh je to majhno število, intenzivna enota ima možnost sprejeti še dva bolnika," je dodala.

"Odločamo se, kakšna bo pot naprej, pripravljamo se naprej, da se odpre še ena lokacija, zadnja ideja je, da se bo odprl dodatni oddelek na ortopedski kliniki, ki je deloval že v spomladanskem delu epidemije kot covidni oddelek – ampak potrebujemo nekaj časa za preureditev, treba je namestiti zdravniško ekipo in dežurne zdravnike," je načrte opisala Logarjeva.

O tem je odločal strokovni svet UKC Ljubljana in odločil, da režim v naši največji bolnišnici za zdaj ostaja tak kot do zdaj. Še naprej bodo izvajali tudi nenujne dejavnosti, bodo pa po potrebi zapirali posamezne oddelke, če bodo na njih odkrili okužbo z novim koronavirusom.

Manjše bolnišnice ponujajo pomoč

Bolnišnica Sežana je drugim slovenskim bolnišnicam ponudila pomoč, saj bi lahko v času največjega števila obolelih za covidom-19 sprejela nekaj bolnikov za zdravljenje akutnih stanj. Prednost bi imeli predvsem bolniki s pljučnimi obolenji. "Z oddelka, kjer imamo nastanitve, namenjene najhujšim akutnim bolnikom, smo jih nekaj premestili v nižje oddelke. Prav tako smo domov odpustili tiste bolnike s tega oddelka, ki so bili pri nas samo na rehabilitaciji," je za STA povedal Viktor Švigelj, ki v sežanski bolnišnici skrbi za ta projekt. Na tem oddelku imajo možnosti tudi za sprejem bolnikov s covidom-19, vendar medicinska oprema ni primerna za njihovo oskrbo. . "Zato smo se odločili, da pomagamo na tak način, da sprejemamo predvsem akutne internistične bolnike. To so bolniki, ki potrebujejo hospitalizacijo zaradi drugih težav, in ne zaradi težav s covidom-19," je dodal.

V šempetrski bolnišnici so medtem končali prenovo oddelka, kjer bodo sprejemali okužene s covidom-19, ki potrebujejo predvsem nego. Bolnike bi lahko sprejemali od srede dalje.

Okužbe tudi v Slovenski vojski

Ministrstvo za obrambo je po Twitterjusporočilo, da je aktivno okuženih z novim koronavirusom 31 njihovih uslužbencev. Pet jih je v upravnem delu, 26 pa v Slovenski vojski (SV). V preteklem tednu so bile potrjene okužbe pri štirih pripadnikih SV-ja, v upravnem delu pa ni bilo novih okužb.

Prostorska stiska v CSS Škofja Loka

V Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka imajo zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom vse večjo prostorsko stisko. Skupaj z občino iščejo prostor zunaj centra, kamor bi premestili okužene in s tem preprečili nadaljnje širjenje.

Kot je povedala direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka Silva Košnjek, imajo okuženih 18 stanovalcev, pri čemer se eden zdravi v novomeški bolnišnici. Drugi so zaradi pomanjkanja prostora v bolnišnicah nastanjeni znotraj samega centra, kjer pa jim v rdeči coni že zmanjkuje prostora.

Center so morali povsem reorganizirati, hkrati pa morajo še naprej širiti bolniški oddelek oziroma rdečo cono. "Na ta način je zelo težko zamejiti širjenje okužb," je opozorila Košnjekova. Tudi regijska koordinacijska skupina kot najboljšo rešitev predlaga selitev rdeče cone iz samega centra, v neke vrste zunanjo enoto v ločeni stavbi ali dvorani.

Oboleli so namreč lahko skupaj v enem prostoru in ne potrebujejo medsebojne izolacije v nasprotju s tistimi v sivi coni.

Kot je povedala Košnjekova, se s predstavniki občine in koordinacijske skupine že od sobote pogovarjajo o tej možnosti, s katero bi lažje obvladovali položaj. Košnjekova se namreč boji, da bo število okužb še večje. To bi povzročilo tudi kadrovske težave, ki ob trenutno petih okuženih zaposlenih še niso tako pereče.

Okužba prinesena iz jeseniške bolnišnice

Košnjekova je spomnila, da so se v njihovem centru uspešno branili pred okužbami, dokler se ni konec septembra k njim vrnila stanovalka, ki se je okužila v jeseniški bolnišnici. Kot je poudarila direktorica, jih bolnišnica o stiku z drugimi okuženimi ni niti opozorila, zato se je po njihovem centru svobodno gibala in družila s stanovalci.

V jeseniški bolnišnici na drugi strani zagotavljajo, da za okužbo ali za sum nanjo niso vedeli, saj so bolnico odpustili, še preden so pri drugem bolniku potrdili prvo okužbo. Kot so zagotovili v bolnišnici, odkar vedo za okužbe, domovom ob vračanju bolnikov svetujejo nastanitev v sivo cono.

Številne nove okužbe v domovih

O okužbah z novim koronavirusom sicer poročajo iz številnih domov za starejše iz vse države, v nekaterih pa število okužb tudi narašča. V preddvorskem domu je tako po zadnjih testiranjih okuženih že sedem stanovalcev in dva zaposlena. V nedeljo pa so o prvi okužbi poročali tudi iz slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov.

Okužbo so potrdili tudi pri eni zaposleni v Domu ob Savinji Celje. Kot je povedala direktorica doma Bojana Mazil Šolinc, so imeli vse pripravljeno za takšen primer. Testirali so že 35 zaposlenih in pri vseh so bili testi negativni, testirajo pa tudi stanovalce, pri katerih zaznajo kakšne simptome. "Reakcija je bila hitra in upamo, da tudi uspešna," se nadeja direktorica.

Bolnišnice se polnijo

Medtem narašča tudi število okuženih v bolnišnicah. V Splošni bolnišnici Jesenice so v preteklih tednih odkrili vrsto okužb zlasti med zaposlenimi. V zadnjih dneh število ni več bistveno naraščalo. Tako je trenutno okuženih 28 zaposlenih, štirje pa so v karanteni. V bolnišnici se zdravi tudi osem bolnikov s covidom-19, na oddelku pa imajo prostora še za dva.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer trenutno zdravijo 16 bolnikov, je covidni oddelek polno zaseden. Narašča pa število okužb pri bolnikih, ki se v bolnišnici zdravijo zaradi drugih vzrokov. Take primere obravnavajo kot vdor v belo cono. Zaradi velikih potreb so oddelek danes razširili, kar pa že prinaša krčenje preostalega programa, sporočajo iz bolnišnice.

Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota imajo vse več bolnikov s covidom-19. Od 15 postelj, namenjenih obravnavi akutnih bolnikov, jih je zasedenih devet, zaradi naraščanja števila obolelih pa bodo ta teden zagotovili še dodatnih pet postelj. Zaradi zaostrovanja epidemioloških razmer bodo morali zmanjšati dejavnosti razvojne ambulante, fizioterapije in posameznih internističnih ambulant.

Večina držav na oranžnem seznamu

V veljavi je odlok, po katerem na zelenem seznamu držav oz. regij glede na epidemiološko tveganje ni več nobene države EU-ja oz. schengenskega območja, na njem so po poročanju STA-ja le še Avstralija, Nova Zelandija, Srbija in Urugvaj.

Na rdečem seznamu je manj hrvaških in avstrijskih administrativnih enot, Italija pa v celoti ostaja na oranžnem seznamu.

Za Avstrijo rdeči seznam velja za prihod iz administrativne enote Dunaj. Na Hrvaškem so na rdečem seznamu Brodsko-posavska županija, Dubrovniško-neretvanska, Liško-senjska, Požeško-slavonska, Splitsko-dalmatinska in Virovitiško-podravska županija, na Madžarskem pa mesto Budimpešta, regije Csongrad-Csanad, Gyor-Moson-Sopron, Pest in Vas.

Omejitev veljala za po eno administrativno enoto v Bolgariji, na Danskem, Portugalskem, v Estoniji in Litvi ter za več enot iz Francije, Irske, Nizozemske in Švice ter za številne iz Romunije in Združenega kraljestva.