V sredo je bilo pozitivnih 34,55 odstotka izvidov testov. Po zadnjih podatkih sledilnika covid-19 je v Sloveniji več kot 20 tisoč aktivnih primerov okužbe. Po osvežitvi podatkov je 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev (incidenca) narasla na 955. Umrlo je 14 bolnikov s covidom-19 – osem v bolnišnicah, šest pa v domovih starejših občanov. Skupno je doslej umrlo 292 ljudi.

Kot je na vladni novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, je bilo v sredo v Ljubljani potrjenih 337 okužb, v Mariboru 79, še vedno pa je najhuje na Gorenjskem, kjer je bilo včeraj potrjenih kar 19,64 odstotka vseh okužb. V Kranju 132, Škofji Loki 66, v Tržiču kar 51, Radovljici 48, na Jesenicah 31, na Bledu 26, v Bohinju 19. V drugih regijah po potrjenih okužbah izstopajo Velenje (80), Domžale (63), Celje (40), Kamnik (36), Koper (37), Žalec (30), Grosuplje (25) in Ivančna Gorica (24).

Sorodna novica Konkretna navodila NIJZ-ja: kdo naj ostane v izolaciji in koliko časa?

Velik porast okužb v starostni skupini od 35 do 45 let

"Slovenija ima velik porast in skok primerov v drugem valu, ki nam kaže zelo neprijetno sliko," je na vladni novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager. Med statističnimi regijami je najbolj prizadeta gorenjska regija, poleg nje še koroška in osrednjeslovenska. "Te zaznavajo precejšen delež vseh primerov, ki jih imamo v državi, vezano tudi na domove za starejše in večja žarišča, ki se pojavljajo na teh območjih," je dejala Čakš Jagrova.

Velik porast okužb je bil po besedah Nuške Čakš Jager zaznan med ljudmi, ki so stari od 35 do 45 let. "Delež okuženih žensk je večji v vseh starostnih skupinah, raste število okužb med zdravstvenimi delavci, nimamo še vseh analiz narejenih, zato je to število okvirno. Tudi zdravstvena stroka daje svoj delež okužb," je dejala.

Polna zasedenost vseh intenzivnih postelj

Epidemiološka slika se naglo slabša, posledično pa tudi razmere v slovenskih bolnišnicah. V bolnišnicah je hospitaliziranih vse več bolnikov s covidom-19 – v zadnjem tednu se je število podvojilo. Zdravstvenega kadra primanjkuje, preostali delajo na robu zmožnosti. "Zdravniki, medicinske sestre in osebje v bolnišnicah in na odvzemnih točkah delajo brez predaha, pogosto na robu svojih zmogljivosti," je dejal vladni govornik. V sredo je bilo po navedbah Kacina z bolnišničnega zdravljenja odpuščenih 47 ljudi, število hospitaliziranih pa je kljub temu naraslo na 660, kar je 48 več kot dan pred tem. Na intenzivni negi se zdravi 109 bolnikov.

Kot je na novinarski konferenci povedala infektologinja z ljubljanske infekcijske klinike Mateja Logar, je v UKC-ju Ljubljana hospitaliziranih 163 bolnikov, dodatno še 35 v enotah za intenzivno terapijo. "Število intenzivnih postelj v Sloveniji je trenutno zelo problematično, saj so vse javljene postelje zasedene. Trudimo se omogočiti sprejem vseh bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego – ne gre samo za prostor, gre tudi za opremo in osebje, ki bo za takega bolnika skrbelo," je dejala Logarjeva in opozorila, da bolniki potrebujejo 24-urno nego in osebje, ki zna upravljati vse črpalke in aparature.

Ustreznega kadra po besedah Logarjeve ni mogoče izobraziti v nekaj dneh ali jih vzeti z drugih oddelkov. "Na ta mesta se zdaj prestavljajo osebe, ki so delale v enotah intenzivne nege nižje stopnje. Tudi zanje je to dodaten pritisk in stres, priučiti se morajo, denimo, tudi novega računalniškega sistema," je dejala infektologinja.

Logarjeva je ob tem dodala, da je načrt dodatnega odpiranja navadnih in intenzivnih postelj narejen: "V teh dneh se dodatno polnijo postelje v Bolnišnici Petra Držaja, kjer bo 10 novih postelj za intenzivno terapijo. Če se popolnoma zapolnijo, bodo postelje še na kliniki ORL. Pripravlja se še gradbena preureditev nedokončanega prostora nad urgenco." Infektologinja je izrazila upanje, da bodo prostori nad urgenco urejeni v desetih dneh. "Ocenjujemo, da bomo v štirih podenotah lahko postavili sto postelj, 25 v vsaki," je pojasnila.

"Pritisk na bolnišnice se bo zmanjšal z nekajtedensko zamudo"

Na vprašanje, kdaj bodo učinki ukrepov vidni tudi v bolnišnicah, pa je Logarjeva odgovorila, da se bo pritisk na bolnišnice zmanjšal z nekajtedensko zamudo. Covidni bolniki namreč zdravstveno pomoč poiščejo v bolnišnici približno teden po prvih simptomih, zdravljenje v bolnišnici pa pretežno traja več tednov. "Blagodejni učinki ukrepov se bodo na bolnišnice pokazali pozneje. Če bi bili zdaj na vrhu epidemije, se bo učinek v stanju v bolnišnicah pokazal šele čez tri tedne," je pojasnila.

Ko se polnijo postelje, ki so jih v UKC Ljubljana uredili že na več lokacijah, se pripravlja tudi gradbena preureditev nedokončanega dela Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kjer so danes predali gradbišče v delo. Logarjeva je izrazila upanje, da bodo dela potekala po časovnici in bodo torej končana v desetih dneh. Na DTS bodo imeli prilagojene bolnišnične oddelke, ki bodo še vedno boljši, kot pa če bi bolnike morali nameščati v denimo telovadnice, je dejala. Računajo, da bodo z ureditvijo nedograjenih prostorov pridobili dodatnih 150 postelj.

Od drugega tedna odziv odvisen od imunskega sistema

Logarjeva je na novinarski konferenci tudi pojasnjevala, zakaj virus pri različnih bolnikih povzroča zelo mnogotere težave. Kot je dejala, je virus kljub veliko raziskavam še vedno relativno nov, zato manjka veliko podatkov. Gre pa predvsem za povezavo med imunskim sistemom njegovim odgovorom na prisotnost virusa. "Verjetno je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo njegov imunski sistem odzval na virus in kako bo potem povzročal težave," je dejala.

V prvem tednu bolezni covida-19 se posledice virusa kažejo predvsem v delovanju na celice v dihalih in prebavilih. Od drugega tedna pa je odziv bolj odvisen od imunskega sistema. Zato pri teh bolnikih ugotavljajo, da je učinek zdravljenja z deksametazonom in drugimi glukokortikoidi zelo učinkovit, saj vpliva na odgovor bolnika oz. ublažitev imunskega sistema. Pri večini se potem zdravstveno stanje po prejemu teh zdravil izboljša.

Širjenje zmogljivosti v UKC-ju Maribor

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer manjka okoli 300 zaposlenih, bodo na začetku prihodnjega tedna ali po potrebi že konec tedna začeli četrto fazo prestrukturiranja. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Franja Pižmoht, imajo v mariborskem kliničnem centru, kjer je bilo včeraj hospitaliziranih 88 bolnikov s covidom-19, trenutno na voljo 24 intenzivnih postelj, skoraj vse so že zasedene. "Tako smo prisiljeni večati zmogljivosti z dodatnimi, v končni fazi s 16 posteljami, ki pa bodo zasedene konsekventno, postopoma, kakršni bo pač prirast pacientov," je povedal strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin. Pomagali jim bodo tudi zunanji zdravstveni delavci, oglasilo se je tudi že deset koncesionarjev ter več kot sto študentov medicine in zdravstvene nege.

Po potrebi bodo za bolnike s covidom-19 pripravili še pljučni oddelek na Pohorju, kjer bo po besedah Vogrina prostora za dodatnih 50 bolnikov. Na covidna delovišča je trenutno prerazporejenih več kot 200 zdravstvenih delavcev, a velike težave povzročajo odsotnosti zaposlenih. Zato odpadajo elektivni programi, ambulantne obravnave, a prizadevajo si, da bi bilo tega čim manj. Strokovni direktor je ob tem poudaril, "da bodo standardi, ki so prisotni v vsakodnevni obravnavi običajnih, necovidnih pacientov in tudi covidnih pacientov, v prihodnje gotovo znižani, saj so omejeni predvsem kadrovski resursi".

Ptujska bolnišnica na robu zmogljivosti

Vse načrtovane zmogljivosti oskrbe bolnikov s covidom-19 so presegli tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. "Zaradi velikih potreb urejamo povečanje zmogljivosti oddelka za sprejem 40 bolnikov s covidom-19, kar predstavlja že 25 odstotkov običajne zasedenosti bolnišničnih postelj. Vzpostavljamo tudi covidno intenzivno enoto," so na v izjavi za javnost zapisali v ptujski bolnišnici.

V bolnišnici opozarjajo, da obvladovanju epidemije namenjajo vse zmogljivosti in so na robu zmogljivosti. "Za našo bolnišnico je to izjemno velika obremenitev. Nujno potrebujemo kadrovsko pomoč ali na covidnem oddelku ali na necovidnih deloviščih, da se lahko naš kader prerazporedi," so zapisali in ob tem vse koncesionarje in njihove zaposlene, upokojene medicinske sestre, dijake in študente pozvali k pomoči. "V imenu zaposlenih, ki delajo v nemogočih razmerah, bomo hvaležni tudi za podporo v obliki kakšnih dobrin – voda, sokovi in podobno," so še zapisali v javnem pozivu.

Širjenje zmogljivosti tudi v murskosoboški bolnišnici

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so odprli dve dodatni enoti za zdravljenje bolnikov s covidom-19, in sicer še v eni etaži na infekcijskem oddelku, preurejajo pa tudi pljučni oddelek. Po zadnjih podatkih imajo zasedenih vseh 61 postelj, od tega 10 bolnikov na intenzivni terapiji, so sporočili iz soboške bolnišnice.

Glede na stalno povečevanje števila bolnikov sproti pripravljajo dodatne postelje. Do 12. novembra jih bodo v skladu z navodili ministrstva za zdravje zagotovili 95 za bolnike z akutno boleznijo in 12 postelj za intenzivno zdravljenje.

Sorodna novica UKC Ljubljana bo izkoristil še nedograjene prostore in pridobil 150 postelj

Okužbe v skoraj dveh tretjinah domov

Trenutno je v domovih za starejše okuženih 748 stanovalcev od približno 19 tisoč stanovalcev v 102 domovih. "Lahko povem, da se s primeri okužbe srečujeta že skoraj dve tretjini vseh domov v državi. K sreči je uspelo večini domov, z veliko pomoči lokalnih skupnosti in stroke, širjenje okužb hitro ustaviti in omejiti, zato v večini domov govorimo o peščici okužb," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Ministrstvo je vsa vodstva domov opozorilo, da naj bodo posebno pozorni na prezračevalne sisteme. "K temu nas je še dodatno spodbudil primer doma v Loki pri Zidanem Mostu, kjer se je izkazalo, da je hitro širjenje okužbe zelo verjetno posledica neustreznega prezračevalnega sistema. Okužba se tam ni širila po oddelkih, ampak vertikalno po stavbi, kar z veliko verjetnostjo pomeni, da je za širjenje kriv prezračevalni sistem," je opozoril minister.

Znova je poudaril, da se vlada zaveda velike obremenjenosti zaposlenih v domovih in si po najboljših močeh prizadeva za kadrovske okrepitve. "V zadnjih dveh mesecih smo s kadri okrepili 77 izvajalcev socialnega varstva. Na novo se je zaposlilo 118 ljudi, 114 se jih je vključilo prek javnih del, angažirali smo tudi upokojence in študente. Ti so opravili skoraj 30.000 ur dela," je dejal.

Zdravilišča se pripravljajo na sprejem bolnikov

V teh dneh se na sprejem bolnikov s covidom-19 pripravljajo tudi slovenska naravna zdravilišča. V ta namen je bila ustanovljena operativna skupina, ki bo pripravila izbor zdravilišč za napotitev covidnih bolnikov iz bolnišnic.

Kot je povedal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, je sprejem bolnikov s covidom-19 je zanje nov dejavnik, na katerega se bodo sproti pripravljali. Dejal je, da zdravilišča imajo dovolj postelj, težava pa bosta kader in oprema, saj zdravilišča niso opremljena kot bolnišnice.

Terme Topolšica na zdravljenje sicer že sprejele 31 okuženih stanovalcev slovenjgraškega doma starostnikov, konec tedna jih bodo sprejeli še dodatnih 49. Kot je pojasnil direktor term Bojan Trifković, je objekt, v katerem so starostniki, fizično ločen od drugih zdraviliških objektov, kader in opremo pa je prispeval omenjeni dom starostnikov.

Iz Koroškega doma starostnikov so danes sporočili, da se razmere glede novih okužb umirjajo in da se okuženi stanovalci dobro počutijo. Prihodnji teden se bo omenjenih 40 stanovalcev, ki so bili prvotno sprejeti na zdravljenje v Terme Topolšica, vrnilo v dom. Napovedali so, da bodo v nedeljo znova izvedli testiranje stanovalcev in zaposlenih, rezultati pa bodo znani v ponedeljek.