Čeprav Tildo Swinton obožujeta tako Hollywood kot neodvisna filmska scena, sebe vidi predvsem kot umetnico performansa.
Katherine Matilda Swinton se je 5. novembra 1960 rodila v Londonu, a je izredno ponosna na svoje škotske korenine in zato zase pravi, da je Škotinja. (Igralkina rodbina, klan Swinton, je ena najstarejših na Škotskem.) Bila je sošolka princese Diane, diplomirala pa je na univerzi Cambridge.
Kot igralka je debitirala v filmu Carravagio Dereka Jarmana leta 1986, z režiserjem pa je sodelovala še v sedmih drugih filmih, med njimi v The Last of England (1987), Vrt (1990), Edvard II (1991) in Wittgenstein (1993).
Med najodmevnejšimi vlogami Tilde Swinton so Orlando (1992) v istoimenski filmski adaptaciji romana Virginie Woolf v režiji Sally Potter, bela čarovnica v filmih Zgodbe iz Narnije (2005-2010) ter obupana mati mladoletnega množičnega morilca v Pogovoriti se morava o Kevinu (2011) v režiji Lynne Ramsay. Bila je tudi vampirka v filmu Večna ljubimca (2012) Jima Jarmuscha, igrala pa je še v treh njegovih filmih, nazadnje v ne ravno posrečeni zobijadi Mrtvi ne umirajo (2019).
Pri srcu je tudi italijanskemu režiserju Luci Guadagninu, ki jo je najel za svojo kontroverzno adaptacijo klasike Suspiria, pred tem pa za Nemirno obalo (A Bigger Splash) in film I Am Love.
Sodelovala je v 90 filmskih projektih, med drugim z režiserji, kot so David Fincher, brata Coen, Wes Anderson, Bong Joon-ho, Terry Gilliam in Pedro Almodovar.
Za vlogo neizprosne odvetnice v filmu Michael Clayton (2007), ki ga je režiral Tony Gilroy, je prejela oskarja in nagrado bafta za najboljšo stransko vlogo. V začetku letošnjega leta je prejela nagrado BFI fellowship, eno najvišjih britanskih priznanj na področju filma, ki ga Britanski filmski institut (BFI) podeljuje za izjemne dosežke na filmu in televiziji, pred kratkim pa je na filmskem festivalu v Benetkah prejela tudi nagrado za življenjsko delo. Do zdaj je prejela skoraj 40 filmskih nagrad.
V čem se razlikuje od "prave" igralke?
Pred dobrim desetletjem je Tilda Swinton sicer razkrila, da nase ne gleda kot na igralko. "Bolje se počutim, če si rečem, da nisem igralka. Ne čutim prav nobene potrebe, da bi se spreminjala v nekoga drugega," je povedala v intervjuju za revijo Elle in dodala: "Zelo dobro se zavedam, da obstajajo pravi igralci, ki tudi v resničnem življenju živijo kot igralci. Jaz nisem med njimi. Jaz sem performerka."
Leta 2013 je Tilda Swinton prespala v stekleni vitrini v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. To, da se je pojavila v muzeju, je bilo del njene instalacije z naslovom The Maybe, ki jo je prvič izvedla leta 1995. Njen prihod ni presenetil le občinstva, ampak o performansu niso bili vnaprej obveščeni niti v muzeju. Obiskovalci so jo videli oblečeno v kavbojke in modro bluzo, ko je ležala v stekleni vitrini na beli žimnici.
Istega leta je v videospotu za singel The Stars (Are Out Tonight) izmenjala poljub z britanskim glasbenikom Davidom Bowiejem. Bowie in Tilda Swinton v spotu zaigrata umirjen zakonski par v zrelih letih, ki mu življenje zagreni zvezdniški par, ki se vseli v sosednjo hišo – in začne zalezovati naša protagonista.
Igralka ima zelo preprost življenjski moto: odločila se je, da bo njeno vodilo biti srečna. "Ni vedno lahko. Vendar je sreča vedno dostopna."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje