Plaz je porušil mostove, odnesel del ceste ter poškodoval več hiš in gospodarskih poslopij. Igor Černuta, predsednik Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, je v plazu izgubil oba starša.

"Dvajset let je dolga doba, če vzamemo spomin, pa je ta še zmeraj živ, kot bi bilo včeraj. Vsaka stvar prinese dobre in slabe stvari. Dobro je, da smo dobili čistilno napravo, nov vodovod," je za Radio Slovenija povedal Černuta in dodal, da v zadnjih letih dolina ni več prepoznavna le po plazu, pač pa tudi po turizmu.

Država je po interventnem zakonu za obnovo hiš in sanacijo posledic že namenila dobrih 26 milijonov evrov, za dokončno sanacijo škode pa bo potrebnih še pet milijonov.

Glavni sprožilec so bile obilne padavine

Uničujoči plaz se je sprožil 17. novembra 2000 na območju Stož v bližini Mangartske planine ter v nekaj minutah dosegel štiri kilometre oddaljeno naselje Log pod Mangartom. Kot je pojasnil geolog Jernej Jež z Geološkega zavoda Slovenije, je bil vzrok za sprožitev plazu neugodna geološka zgradba na tem območju, glavni sprožilec pa so bile obilne padavine v oktobru in novembru tistega leta, zaradi česar je celotno pobočje postalo nestabilno.

Pojav je bil z geološkega vidika zanimiv že po sami večfaznosti – prvi plaz se je namreč sprožil že 15. novembra, a ni dosegel naselja – zaradi velikosti dogodka, načina ter hitrosti gibanja materiala. Drobirski tok, v obliki katerega je material drvel po pobočju, je namreč po besedah Jerneja Ježa razmeroma redek in težko predvidljiv pojav, ko se zgodi, pa je velikega obsega, hiter in posledično uničujoč. Nastane takrat, ko se zemeljski plaz prepoji z vodo do takšne mere, da se utekočini in steče v obliki toka. Tak drobirski tok vsebuje tako vodo in zemljino kot tudi velike skalne bloke, drevesna debla in korenine.

Okoli 1,5 milijona kubičnih metrov materiala, pretvorjenega v drobirski tok, je tako novembra 2000 potovalo po strugah potokov Mangartski potok in Predelica s hitrostjo približno 30 kilometrov na uro ter popolnoma uničilo šest hiš, dva mostova, zasulo hidroelektrarno, uničilo in poškodovalo infrastrukturo, terjalo pa je tudi sedem smrtnih žrtev.

Evakuacija in sanacijski ukrepi

Neposredno po dogodku so del prebivalcev naselja evakuirali, nato pa je bilo na tem območju izvedenih kar nekaj sanacijskih ukrepov, je pojasnil dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) v Ljubljani Matjaž Mikoš, ki je leta 2000 sodeloval pri sanaciji. Med drugim sta bila v sklopu sanacijskih ukrepov zgrajena dva nova mostova čez potok Predelica in Mangartski potok, urejene so bile hudourniške struge in izvedeno dreniranje spodnjega dela pobočja Stože, zgrajena razbijač drobirskega toka ter začasni alarmni sistem.

Da bi zagotovili dolgoročno varnost, pa raziskovalci to območje spremljajo še danes. Ocenjujejo, da je nad območjem tedanjega plazu v premikanju še vedno 1,7 milijona kubičnih metrov materiala. "Ta je sicer precej bolj oddaljen od Mangartskega potoka kot leta 2000, kljub temu pa nevarnosti ne smemo zanemariti, zato je treba območju še naprej posvečati pozornost in spremljati premike," je poudaril Jež.

Čeprav so se na območju nad Mangartsko planino že pred sproženjem uničujočega plazu dogajali manjši premiki, je bil dogodek presenečenje, saj nihče ni pričakoval, da se iz takšnega plazu lahko razvije tako uničevalen drobirski tok, je pojasnil Jež. Tudi za stroko je bilo to nepričakovano in hkrati prelomnica.

Po dogodku se je namreč stroka začela bolj poglobljeno ukvarjati z drobirskimi tokovi, hkrati pa so se začeli povezovati med različnimi strokami, geologi, gradbeniki, vodarji in gozdarji, kar je zelo pomembno za študije takšnih procesov, je dejal Jež.
Tudi po mnenju Mikoša je bil dogodek "prelomen za razvoj na tem strokovnem področju v Sloveniji".

Plazovi grozijo tretjini Slovenije

Zaradi reliefne razgibanosti, geološke zgradbe in tudi zaradi podnebnih značilnosti je tretjina Slovenije podvržena plazovom. Največ plazov se sproži v hribovitih in gričevnatih predelih vzhodne in jugovzhodne Slovenije, vendar so ti razmeroma majhnega obsega in plitvejši, zato ne povzročajo toliko škode, medtem ko so v alpskem območju bistveno večji, nevarnejši in težje obvladljivi.

Od dogodka pod Mangartom sta znanost in stroka na tem področju po mnenju Jerneja Ježa nedvomno napredovali, hkrati pa se je povečalo tudi zavedanje pomena preventivnega delovanja. Geološki zavod Slovenije je za Upravo RS za zaščito in reševanje razvil sistem zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov (MASPREM), ki pristojne službe opozarja na povečano nevarnost plazov ob povečanih količinah padavin. Kljub temu pa še nismo na zadovoljivi točki, saj preventivni ukrepi terjajo svoj čas in določena finančna sredstva, je poudaril Jež.

Mikoš se je strinjal, da so bili v zadnjih dveh desetletjih narejeni pomembni koraki na tem področju, povečalo se je sodelovanje, slovenska znanost se je povezala v Evropo in svet, kljub temu pa bi lahko dosegli več, je kritičen Mikoš. Za to pa bi bilo potrebno tudi povečanje sredstev tako za raziskovanje kot tudi za preventivo na področju varstva pred delovanjem zemeljskih plazov v Sloveniji.

"Mislim, da je pred nami, da še poglobimo mednarodno sodelovanje, predvsem pa da izpolnimo zahteve zakona o vodah iz leta 2002. Geološki zavod Slovenije v sodelovanju z drugimi strokovnjaki dela odločilne korake na tem področju," je poudaril Mikoš ter dodal, da bi morali znanje, ki je bilo soustvarjeno na osnovi dogodka iz leta 2000, preliti v občine in izobraževanje ljudi.