Dodajajo, da so edina ustanova v Sloveniji, ki svojim uporabnikom zagotavlja sterilizirano gradivo. Svetlobna sterilizatorja imajo od začetka junija.

Za časopise, knjige, CD-je, DVD-je, denar, ključe
Sterilizatorja omogočata "učinkovito knjižnično delo in dostopnost do študijske, znanstvene in druge literature. Poleg knjig je ta postopek primeren tudi za časopise, gradivo, ki ni namenjeno trajnemu hranjenju, USB-ključke, CD-je in DVD-je z ovitki, mobilne naprave, slušalke, tipkovnice, računalniške miške, denar, ključe in drugo," so zapisali.

Sterilizatorja sta pri nas novost, medtem ko so tovrstne naprave stalna oprema v knjižnicah ponekod v tujini že dlje časa. Za strokovno javnost so po besedah predstavnikov NUK-a do zdaj pripravili 25 predstavitev delovanja sterilizatorjev.

Pred uporabo sterilizatorjev so v NUK-u naročili raziskavo pri Inštitutu za celulozo in papir. Želeli so preveriti, ali je lahko UVC-svetloba za določeno gradivo škodljiva. "Za ta namen so odvzeli vzorce papirja iz več publikacij, ki so izšle v različnih letih, in posamezne vzorce osvetlili z enkratnim ali 30-kratnim postopkom UVC-sterilizacije s knjižnim sterilizatorjem LIVA ter te primerjali z vzorci, ki niso bili izpostavljeni postopku steriliziranja," opisujejo.

Uporaba sterilizatorja ni varna za vse gradivo
V raziskavi so ugotovili, da osvetljevanje vzorcev z UVC-sterilizatorjem nima negativnega vpliva na vrednosti mehanskih lastnosti in optičnih lastnosti gradiva. Obenem pa opozarjajo, da uporaba sterilizatorja ni varna za vse gradivo, saj vsaka svetloba pospešuje kemijsko razgradnjo organskih materialov.

"Poleg bledenja, ki je najbolj viden učinek spreminjanja gradiva zaradi stika z UV-svetlobo, potekajo še druge reakcije, ki spreminjajo stvarno in kemijsko strukturo izpostavljenih materialov. Zato mora biti gradivo, ki ga smemo sterilizirati na ta način, dobro ohranjeno. Sterilizator je tako uporaben zlasti za novejše gradivo, namenjeno izposoji," so pojasnili v NUK-u.