Vlada je na seji na Brdu pri Kranju sprejela odločitev o podaljšanju večine ukrepov. Tako so še naprej prepovedana zbiranja ljudi na javnih krajih, če ne gre za ožje družinske člane ali člane istega gospodinjstva, kot tudi prehajanje med občinami in gibanje v nočnem času. Ustavljen je javni promet in zaprte vse nenujne trgovine, so sporočili po seji vlade.

V zaprtih javnih prostorih ostajata obvezna razkuževanje rok in nošenje mask ali druge ustrezne oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza. Maske so obvezne tudi na prostem, če ni mogoče zagotoviti najmanj dveh metrov medosebne razdalje.

V statističnih regijah, kjer število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100.000 prebivalcev, je uporaba mask še naprej obvezna tudi na odprtih javnih krajih oz. prostorih in v osebnih vozilih.

V večstanovanjskih stavbah morajo biti nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok, še naprej je ustavljeno delovanje avtošol, prav tako je vlada podaljšala začasne spremembe pri dostopu do medicinskih pripomočkov, izdaja in izposoja katerih sta predvideni tudi brez navzočnosti zavarovane osebe in uporabe kartice zdravstvenega zavarovanja.

Znova mogoč ogled kulturne dediščine na ograjenih odprtih javnih površinah

Še naprej velja prepoved ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom, je pa vlada med izjeme poleg knjižnic dodala še dostop do in ogled kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Pri tem je treba upoštevati omejitev enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ograjene javne površine.

Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, gre za območja zgodovinskih parkov in vrtov, kot so arheološki parki in botanični vrtovi, ter za storitev na področju kulture, ki se izvaja izključno samo na odprtih javnih površinah in je pri tem z upoštevanjem pogojev in omejitev varna glede možnosti širjenja okužbe s koronavirusom.

"Vlada bo glede na razmere, kakršne bodo v soboto, proučila možnosti za morebitne sprostitve"

"Vlada je zelo podrobno tehtala, ocenjevala epidemiološke razmere, bila je seznanjena z razmerami po Evropi in tudi po Sloveniji, posebej se je posvetila razmeram v posameznih statističnih regijah, kjer so precejšnje razlike, in nekatere ukrepe tudi podaljšala. Hkrati pa je bila po razpravi sprejeta odločitev, da se v soboto skličeta dva posveta – prvi z direktorji vseh bolnišnic, inštitutov in zdravstvenih domov, v nadaljevanju pa še z vsemi predstavniki delodajalcev oz. gospodarstva – in se poskuša glede na epidemiološke razmere, kakršne bodo v soboto, proučiti možnosti za morebitne sprostitve v posameznih segmentih," je za Televizijo Slovenija vsebino sredne vladne razprave o morebitnem rahljanju oz. zaostrovanju omejitvenih ukrepov komentiral vladni govorec Jelko Kacin.

Če bi možnosti za sprostitve ukrepov nastopile, bi vlada o morebitnih mehčanjih odločala takoj po posvetih. "Za zdaj ni mogoče razmišljati, v katerih smereh naj bi to šlo, niti o tem, ali bo to mogoče. Nekatere številke so bile te dni nekoliko boljše, še posebej včeraj. Ali se bo to nadaljevalo, ne vemo, treba je pogledati, kakšen je trend. Če bo ta nakazal nekatere možnosti, se pričakuje, da bodo tako na zdravstveni kot gospodarski strani prizadevanja, da se neki kompromis doseže," je napovedal Kacin.

Kot je še pojasnil, morajo odločevalci ugotoviti, kakšne so trenutno zmogljivosti bolnišnic, koliko bolnikov lahko sprejmejo in kako dolgo še lahko zdržijo: "Potrebujemo jasne napovedi glede njihovih zmogljivosti v prihodnjih dneh in tednih, na drugi strani pa moramo vedeti, kakšne zahteve lahko delodajalci izpolnijo zato, da bi lahko posamezni segmenti, ki bi bili sproščeni, delovali varno in ne bi prispevali k povečanju širjenja virusa."

Kaj pa sproščanje omejitve gibanja med občinami in ukinitev policijske ure?

Kacin je spomnil, da so razlike med slovenskimi statističnimi regijami glede številčnosti okužb velike, okužbe v Posavju še vedno naraščajo (številne so tako med prebivalstvom kot tudi pri vdorih v DSO-je). Na drugi strani se nekatere regije držijo veliko bolje. "Ta regija, kjer smo zdaj, je število okužb z 2000 zmanjšala na 770, to je 1330 okuženih manj v 14-dnevnem obdobju. Torej vidi se, da je mogoče. V tem trenutku so štiri regije, ki imajo 14-dnevno incidenco med 700 in 800. Vlada bo na podlagi tega ocenjevala, kaj lahko v sedemdnevnem povprečju ugotovimo, ali so trendi tako dobri, da lahko iz tega sklepamo, da se bo še kaj sprostilo. Na podlagi tega bo lahko vlada sprejemala odločitve," je še pojasnil vladni govorec.

Zapiranju nenujnih dejavnosti naklonjena tudi Beovićeva

Pobudi glede zapiranja vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti je naklonjena tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović. Sicer pa meni, da se epidemiološke razmere v državi v zadnjem tednu niso toliko spremenile, da bi glede na postavljena merila dovoljevale sproščanje ukrepov.

Zdravstveni minister Tomaž Gantar je prepričan, da je pred sproščanjem ukrepov treba zagotoviti primerne razmere v preobremenjenem zdravstvenem sistemu, ki jih zdaj ni. Če pogovori na vladi ne bodo šli v smeri potrditve njegovih predlogov, bo Gantar razmišljal tudi o odstopu, je dal vedeti v preteklih dneh.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa vztraja pri postopnem sproščanju omejitev, seveda ob strogem spoštovanju zaščitnih ukrepov. S tem bi po njegovem mnenju za gospodarstvo naredili največ. Predlaga, naj zdravstvena stroka za vsako dejavnost predpiše stroge pogoje izvajanja, ki bodo preprečili širjenje okužb. Nato pa naj se vse sile usmerijo v strog nadzor njihovega spoštovanja in strogo kaznovanje morebitnih kršitev.

Levica pozvala k odprtju šol

Vlada je pred današnjo sejo dobila še en poziv k takojšnjemu odprtju šol, tokrat iz stranke Levica. Učence in dijake je treba postaviti pred trgovce, so zapisali v stranki, zato naj se pri rahljanju omejitev najprej odprejo vrtci in šole. Če se bo nadaljeval pouk na daljavo, pa naj vlada staršem prizna delovno aktivnost in tistim, ki zaradi varstva otroka ne hodijo v službo, zagotovi 100-odstotno nadomestilo plače, pravijo.

Zore za odpravo prepovedi izvajanja verskih obredov

Odpravo prepovedi izvajanja verskih obredov pričakuje tudi predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ta je v imenu vseh škofov in vernikov poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši, v katerem od vlade pričakuje, da bo odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov in v skladu z ustavo ne bo nesorazmerno omejevala verske svobode. Vlada je namreč z odlokom 13. novembra prepovedala zbiranje ljudi in izvajanje verskih obredov, škofje pa so prepričani, da je bila ta prepoved določena brez kakršne koli utemeljitve oz. obrazložitve in brez stvarno utemeljenih razlogov.

Zore je spomnil, da so nekatere dejavnosti še vedno odprte, in dodal, da do zdaj med verskimi obredi ni bilo okužb, je zapisal.

Zaposleni vnovič pozivajo k odprtju prodajaln

Od vlade pa sproščanje ukrepov pričakujejo tudi v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. Tudi oni so na Janšo naslovili pismo, v katerem pozivajo k odprtju prodajaln, seveda ob strogem upoštevanju varnostnih ukrepov. Ne dovolite, da zaposleni v trgovinski dejavnosti postanejo ujetniki trenutnih ukrepov, saj s tem hudo ogrožamo njihovo socialno varnost, je zapisal Sindikat delavcev trgovine Slovenije.

Zaposleni, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo, danes z zmanjšanimi plačami živijo tako rekoč na pragu ali celo pod pragom tveganja revščine, tisti, ki svoje delo pogumno opravljajo v nujnih prodajalnah, pa za to delo še vedno prejemajo minimalno plačilo, je zapisal.

Janšo v sindikatu prosijo, naj prepozna vrednost delavk in delavcev, ki ob strogem spoštovanju varnostnih ukrepov želijo delati. Želijo si tudi ustrezen inšpekcijski nadzor nad delodajalci in krizni dodatek za delo v tveganih razmerah tudi za zaposlene, ki niso zaposleni v javnih službah.

Preiskava vladnega ukrepanja

Na ustanovni seji pa se je danes sešla tudi komisija, ki bo preiskovala ukrepanje vlade v epidemiji. Odreditev preiskave so zahtevale opozicijske stranke LMŠ, Levica, SD in SAB. Parlamentarno preiskavo vodi poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič, sestavlja pa jo osem članov. Sodelovanju sta se odpovedali poslanski skupini DeSUS-a in narodnih skupnosti.

Preiskovalna komisija bo ugotavljala morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij "za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov", povezanih z epidemijo covida-19. Preiskava zajema čas Janševe vlade, medtem ko na zahtevo koalicije že poteka preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem.