Omenjeni predlog sedmega protikoronskega zakona bo dokončno oblikovala na eni izmed prihodnjih sej, so napovedali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glavni cilj osnutka predloga zakona je omiliti in odpraviti posledice covida-19 na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Ministrstvo za zdravje je v osnutek med drugim vključilo predlog za oprostitev davka na dodano vrednost za cepiva proti covidu-19, teste za novi koronavirus, opremo za testiranje in cepljenje ter vse s tem povezane zdravstvene storitve, so pred sejo vlade zapisali na spletni strani ministrstva.

Med predlogi tudi 200-milijonski posojilni sklad za turizem

Gospodarsko ministrstvo pa je pred vladno sejo predlagalo, da bi vanj vnesli nekatere spremembe pri dodeljevanju spodbud za investicije, za dodatnih pet milijonov evrov pa bi povečali sredstva za nakup zaščitnih mask, ki bodo namenjene gospodarstvu.

Ministrstvo je predlagalo tudi dvig subvencije za kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem na 2000 evrov na zaposlenega na mesec, prav tako bi spremenilo rok za izplačilo te subvencije na najpozneje 20. januarja 2021.

Med predlogi novih ukrepov za pomoč turistični panogi so na ministrstvu izpostavili uvedbo 200-milijonskega posojilnega sklada za turizem, ki bi se izvajal prek SID banke in bi bil namenjen spodbudam novih naložb v turizmu, uvedbo 90-milijonskega sklada za brezobrestna posojila, ki jih bo izvajal Slovenski podjetniški sklad, in več kot 100-milijonsko garancijo Slovenskega podjetniškega sklada za bančna posojila malim in srednje velikim podjetjem.

Sloveniji iz mehanizma rescEU 8,8 milijona evrov

Ministri so se seznanili tudi z informacijo o uspešni prijavi na razpis Evropske komisije. Ta je namreč za obvladovanje epidemije marca sprejela podlage za vzpostavitev rezervnih zmogljivosti v okviru mehanizma na področju civilne zaščite – rescEU. Gre za strateške zaloge zdravstvenih sredstev in osebne zaščitne opreme za boj proti resnim čezmejnim zdravstvenim grožnjam, ki bodo dopolnile obstoječe nacionalne odzivne zmogljivosti in zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite.

Skupna ocenjena vrednost projekta vzpostavitve in delovanja zmogljivosti v Sloveniji znaša 10,6 milijona evrov, znesek, za katerega je zaprosila, pa je 8,8 milijona evrov. Slovenija mora začasno kriti stroške za premostitev likvidnostnega toka v vrednosti 1,8 milijona evrov v letu 2021, kar predstavlja 20 odstotkov finančne vrednosti prispevka EU-ja.

Evropska komisija bo preostanek (20 odstotkov) plačala ob uspešno končanem projektu, predvidoma leta 2026. Slovenija bo krila tudi znesek davka na dodano vrednost v vrednosti 1,8 milijona evrov, dodatno pa bo za delo pripadnikov civilne zaščite prispevala še 25.000 evrov.

Iz proračuna bo tako treba za izvedbo projekta skupaj zagotoviti 1,8 milijona evrov.

Kot so še poudarili na vladi, mora biti skladišče zaščitnih sredstev operativno v petih mesecih od podpisa pogodbe, zato je ključno, da se projektne dejavnosti začnejo takoj. Podpis pogodbe je predviden do 20. decembra, Evropska komisija pa namerava nakazati do 80 odstotkov sredstev (približno sedem milijonov evrov) do konca letošnjega leta.

Vlada sprejela tudi predlog novele zakona o mednarodni zaščiti

Kot je zapisano v obrazložitvi predloga novele zakona o mednarodni zaščiti, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, so spremembe potrebne zaradi povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji in s tem čedalje bolj obremenjenega sistema mednarodne zaščite.

Ob tem v sporočilu za javnost po seji vladi opozarjajo, da so lani več kot polovico vseh prošenj vložili državljani Alžirije, Maroka in Tunizije, podoben trend pa se nadaljuje tudi letos. Te države so na seznamu varnih izvornih držav, razlogi, ki jih prosilci navajajo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, pa so predvsem ekonomske narave.

"Iz tega je mogoče sklepati, da je večina prošenj vloženih z namenom zlorabe postopka mednarodne zaščite in omogočanja nadaljnje poti v države članice EU-ja zaradi iskanja zaposlitve," so zapisali. To po njihovem mnenju nakazuje tudi trend samovoljnih zapustitev Slovenije, saj je bilo lani ustavljenih kar 80 odstotkov postopkov za mednarodno zaščito, letos pa 81 odstotkov.

Z novelo naj bi tako zagotovili hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite z odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju posameznih določb v praksi. Predvidene so tudi sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji.

Med drugim naj bi s predlogom preprečevali zlorabe postopka mednarodne zaščite. Tako se razširjajo razlogi, zaradi katerih se lahko prošnje za mednarodno zaščito zavrnejo kot očitno neutemeljene, denimo v primerih, ko prosilci nimajo osebnih dokumentov, s katerimi bi dokazali svojo identiteto.

Predlog znova uvaja možnost pritožbe na vrhovno sodišče, saj je možnost vložitve revizije na vrhovno sodišče zelo omejena. Izhajajoč iz prakse do presoje zakonitosti in pravilnosti odločb ministrstva na vrhovnem sodišču v določenih primerih zato ne more priti, kar ima hude posledice za vzpostavitev enotne in usklajene sodne prakse, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Zelena luč zakonski podlagi za uveljavitev Uberja

Vladni odločevalci pa so sprejeli tudi predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša tudi zakonsko podlago za delovanje platform, kot je Uber. Vozniki prek teh platform bi po predlogu potrebovali licenco.

Predlog omogoča, da se v Sloveniji na področju prevoza potnikov uveljavijo inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki storitev delijo sredstva, čas in znanje ter spretnosti, da uporabniki storitev pridejo do novih storitev z razširjeno ponudbo in z nižjimi cenami, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Predlog spremembe zakona spreminja izvajanje taksiprevozov in najema vozila z voznikom, predlaga tudi zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksidejavnosti. Pogoji za uporabo elektronske aplikacije za avtotaksi prevoze in pri najemu vozila z voznikom so enaki, kar zagotavlja enako obravnavo obeh vrst prevoza.

Taksimetri ne bi bili več obvezni niti za taksiste

Ker se pri prevozih, dogovorjenih prek spletnih platform, cena prevoza in pot dogovorita vnaprej, s čimer ima potnik zagotovilo ponudnika, so zahteve za dodatno zaščito, kot je taksimeter, po navedbah infrastrukturnega ministrstva namreč nepotrebne.

Besedo pri postavljanju pravil bodo imele tudi občine, ki bodo lahko določile standard kakovosti, ki predpisuje vrsto pogona ter videz vozila in njegovo starost. S tem bodo po navedbah infrastrukturnega ministrstva lahko sledile okoljskim ciljem lokalne skupnosti in zagotavljale ustrezno raven prevozov.

Predlog novele vključuje tudi nekatera določila, s katerimi se poenostavljata pridobivanje kartic oz. vozovnic za kategorizirane športnike in oblika kartic ter uvajajo določila, s katerimi bo mogoče poenostaviti sistem vozovnic integriranega javnega potniškega prometa in ga narediti privlačnejšega za uporabnike.

Na seznamu rdečih držav tudi Nemčija

Vlada je na seznam rdečih držav dodala Nemčijo. V celoti sta po novem rdeča tudi Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Estonija. Na oranžni seznam pa je vlada uvrstila Irsko in Islandijo, ki sta bili do zdaj na rdečem. Na rdečem seznamu tretjih držav ni sprememb, so sporočili po seji vlade.

Ob vstopu v Slovenijo iz držav, uvrščenih na rdeči seznam, se potniku odredi karantena, razen če ima negativen test na koronavirus. Pri tem veljajo nekatere izjeme. Vstop v Slovenijo je iz držav, ki so na oranžnem seznamu, mogoč brez omejitev in brez karantene.

Spremembe je vlada zapisala v odloku o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na nadzornih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.