Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sprejela v soboto. V njem so zapisani dodatni ukrepi za blažitev posledic epidemije za gospodarstvo in najranljivejše skupine prebivalstva, finančni minister Andrej Šircelj je med drugim naštel upokojence, študente, družine, nekatere zaposlene, verske uslužbence in kmete.
Vlada poslancem predlaga, naj predlog zakona obravnavajo po nujnem postopku, in kolegij predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča je temu predlogu sledil. Izredna seja se bo prihodnji torek začela ob 11. uri. Dan prej bo predlog zakona kot matično delovno telo obravnaval odbor DZ-ja za finance, v sredo, 30. decembra, pa bo sledila še ena izredna seja DZ-ja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da na zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
Umik spremembe financiranja NVO-jev
Že takoj po sobotni potrditvi vlade je PKP 7 naletel na neodobravanje predvsem med nevladniki, saj se je v njem znašla ukinitev sklada za nevladne organizacije. Najostreje so temu nasprotovali v SMC-ju ‒ stranki, ki je pred dvema letoma dala pobudo za ustanovitev sklada ‒, opozarjajo, da je njegova ukinitev nesprejemljiva.
Vsebini 27. člena PKP-ja 7, ki se nanaša na vire financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij, je nasprotoval tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Na vladi so se sicer že strinjali, da se za številne sporna sprememba umakne iz PKP-ja 7, so potrdili tako v SMC-ju kot NSi-ju.
Dodatki za upokojence, starše, zaposlene
S sprejetjem PKP-ja 7 se sicer mudi, saj naj bi upokojenci s pokojninami do 714 evrov že pri izplačilu pokojnin za december prejeli dodatek od 130 do 300 evrov. Januarja naj bi nato vsi zaposleni s plačami do dvakratnika minimalne plače ob plači za december prejeli še po 200 evrov dodatka, do konca prihodnjega meseca je predvideno tudi izplačilo dodatka 150 evrov študentom.
Izplačilo enkratne pomoči je v predlogu zakona zapisano tudi za prejemnike otroškega dodatka do petega dohodkovnega razreda, družine s tremi in več otroki ter kmete z nizkimi prejemki, ki so starejši od 65 let. Verskim uslužbencem predlog zakona vnovič prinaša mesečni temeljni dohodek.
500 evrov za rojstvo otroka
Vlada je v predlog PKP 7 vključila tudi izredno pomoč ob rojstvu otroka. V njem je namreč zapisano, da se za blažitev posledic epidemije za starše otrok s stalnim prebivališčem v Sloveniji zagotovi 500 evrov izredne pomoči ob rojstvu otroka.
Vlada ta predlog pojasnjuje s tem, da imajo številne družine v času epidemije nižje dohodke zaradi čakanja na delo ali izgube zaposlitve, prikazuje pa ga tudi v okviru ukrepov družinske politike za spodbujanje rojstev.
Upravičenec bo eden od staršev otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega od dne uveljavitve PKP-ja 7 še do enega leta po koncu epidemije. Nazadnje je vlada epidemijo, ki jo je v drugem valu razglasila oktobra, za novih 30 dni podaljšala s prejšnjim petkom. V Sloveniji se je lani po podatkih statističnega urada rodilo 19.328 otrok, kar je bilo 1,3 odstotka manj kot leta 2018, ko se je ta številka prvič po desetih letih znova spustila pod mejo 20.000.
Solidarnostni dodatek za otroke
Za že rojene otroke pa je najpozneje do 31. januarja 2021 predvideno izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka. Ta je za prejemnike otroškega dodatka do petega dohodkovnega razreda predviden v znesku 50 evrov na otroka, je povedal minister Šircelj. Upravičenec je eden izmed staršev oz. rejnikov otrok, ki so bili do tega dodatka upravičeni za mesec november.
Izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti, posebne vloge ne bo treba vlagati, so dodatno sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spomnili so še na določbo, da se za čas do konca epidemije zviša dodatek za velike družine, in sicer za družine s tremi otroki za 100 evrov, za družine s štirimi ali več otroki pa za 200 evrov.
Izplačili na podlagi otroškega dodatka in dodatka za veliko družino se ne izključujeta in družina ju lahko prejme na obeh podlagah.
150 evrov za študente
Prav tako je enkratni solidarnostni dodatek predviden za nekoliko starejše otroke, ki se izobražujejo. Ta bo znašal 150 evrov in bo do 31. januarja 2021 izplačan študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/21 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in na dan 19. oktobra niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Lažje in hitrejše upokojevanje
Vlada s PKP-jem 7 omogoča tudi lažje prehajanje starejših delavcev v upokojitev. Delodajalec bi lahko po tem predlogu delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Še več, v javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog podpirajo. Sindikalne centrale pa so v javnem pismu poslance že pozvale, da iz PKP-ja 7 črtajo sporna člena.
Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni, ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do zdaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba, tako delavec kot delodajalec. Vlada poenostavlja postopek, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjevec.
Državna sekretarka z ministrstva za delo Mateja Ribič: "V bistvu ne gre za ukrep upokojevanja starejših delavcev, ampak gre za enega od ukrepov za odzivni trg dela. Mi želimo povečati zaposljivost starejših delavcev in ob tem preprečiti sodne spore, ko se ugotavlja, ali je starejši delavec sposoben ali ni več sposoben opravljati določenega dela."
Sindikati so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela. Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek: "Gre za uvajanje novega odpovednega razloga oziroma za možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga izključno, ker je nekdo izpolnil pogoje za upokojitev, in to je za nas popolnoma nesprejemljivo."
Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji, pravi sekretar ZDS-ja Jože Smole: "Oziroma da se skupaj z delodajalcem odloči, ali bo delal še naprej. Interes mora biti obojestranski." Podobno menijo obrtniki, ki dodajajo, da številni mladi, ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo po tem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Višje urne postavke za zdravstvene delavce
Za zaposlene v javnem zdravstvu in na področju socialnega varstva, ki delajo s covidnimi bolniki, je do konca leta 2021 predvideno zvišanje urne postavke za 30 odstotkov, za najbolj izpostavljene pa v času do preklica epidemije celo za 65 odstotkov.
Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Država bo financirala nakupe antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 v gospodarstvu, podaljšuje se tudi pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov in določa vrsta ukrepov za kmetijstvo.
Predlog o znižanju cene vinjet
Na zahtevo poslanske skupine SAB-a je kolegij na dnevni red torkove seje DZ-ja uvrstil tudi predlog novele zakona o cestninjenju, s katero bi za leto 2021 določili za četrtino nižjo ceno vinjet. Predlog je že prejšnji teden obravnaval odbor DZ-ja za infrastrukturo in ga zavrnil.
Kolegij je potrdil še nekatere spremembe sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih DZ-ja, vendar je Luka Mesec (Levica) opozoril na nove okoliščine, ki jih predstavlja izstop DeSUS-a iz koalicije. Zato bodo potrebne nove prilagoditve sestave delovnih teles, s čimer se je strinjal tudi Zorčič.
V Levici kritični
V stranki Levica so kritični do predloga zakona PKP 7, ki ga je v soboto sprejela vlada. Z njim vlada znova ponuja ukrepe, ki ne delujejo, poleg prednovoletnih daril, s katerimi se želi obdržati na oblasti, pa vpeljuje še vrsto spornih določb, so zapisali v odzivu.
Da vlada le tri tedne po sprejetju šestega protikoronskega zakona pošilja v obravnavo v DZ predlog sedmega, je po ugotovitvah Levice še en dokaz, da ni sposobna načrtnega in sistematičnega spopadanja z epidemijo in tudi ne z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo.
Čeprav smo sredi ene najhujših zdravstvenih kriz v zgodovini, vlada nanjo znova odgovarja s spremembami zakonodaje, ki z epidemijo nima nikakršne zveze. Med temi "podtaknjenci" v Levici opozarjajo na predlagano ukinitev sistemskega vira financiranja nevladnih organizacij, novo možnost odpuščanja starejših delavcev brez soglasja in vednosti socialnih partnerjev ter trajno financiranje prispevkov za socialno varnost od osnove v vrednosti povprečne plače verskim uslužbencem.
Vlada ob tem ne zna niti izračunati, kdaj mora zakon v obravnavo, da bi bili ukrepi lahko izvedeni, nadaljujejo. V predlogu zakona je namreč zapisano, da bi bile trgovine izjemoma lahko odprte dve nedelji, in sicer 27. decembra in 3. januarja. A vsaj na prvi datum bodo zagotovo ostale zaprte, saj bo DZ zakon potrjeval šele v torek, 29. decembra, so opozorili v Levici.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje