Za letos napoveduje 9,3 milijona evrov sredstev.

Kot nujne programe, ki bi jim bila sredstva namenjena, zakon navaja sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ureditev prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode, podporo razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, ohranjanje in obnovo najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter hrambo digitalnih kulturnih vsebin.

Raba slovenskega jezika v digitalnem okolju
Sredstva bodo namenjena tudi rabi slovenskega jezika v digitalnem okolju, podpori ljubiteljski in mladinski kulturi ter odkupom predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. Kot je pred sprejetjem zapisalo ministrstvo za kulturo, imata vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine številne pozitivne učinke tudi na druga področja, zlasti na turizem.

Zakon je bil prvič sprejet leta 1998, še v času tolarja, da bi z njim do leta 2003 v vrednosti slabih 104 milijonov evrov sanirali najbolj ogroženo kulturno dediščino, splošne knjižnice približali mednarodnim standardom, uredili objekte nekaterih osrednjih javnih zavodov in ohranili razvoj ljubiteljske kulture.

Zatem je bil, da bi podaljšali rok za njegovo izvedbo, dvakrat noveliran, v letih 2002 in 2008, ko mu je bil za izvedbo neuresničenih projektov podaljšan rok do leta 2013. V letih od 1999 do 2013 je bila porabljena približno tretjina vseh predvidenih sredstev.

Po letu 2013 so sledili poskusi, da bi zakon znova podaljšali, nazadnje leta 2018, a se niso uresničili. Leta 2019 pa je ministrstvo pripravilo nov predlog, ki ga je DZ potrdil novembra istega leta. Sredstva za njegovo izvajanje bodo predvidoma črpali iz integralnega proračuna.