Zimmermann je pravnomočno izgubil tožbo, s katero je od novinarke Eugenije Carl in Radiotelevizije Slovenija zahteval 18.000 evrov odškodnine za poseg v zasebnost, javno opravičilo, preklic izjav, umik televizijskih prispevkov in člankov ter prepoved nadaljnjih kršitev.

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo njegovo pritožbo in v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo. Razsodilo je, da je novinarka pri poročanju o njegovih spornih operacijah in zdravljenju pacientov ravnala skrbno, profesionalno in v skladu z novinarskim kodeksom, informacije pridobila od zanesljivih virov in jih dodatno preverila, v dokumentih ter izjavah pacientov in zdravnikov pa imela dovolj resnične podlage za zaključke, da gre za mazaškega zdravnika.

"Vrednostne sodbe (mazač, denarni pogoltnež, zaslužkarski zdravnik ...) so imele v dejstvih dovolj podlage. Res so bile slednje na nekaterih mestih ostre, provokativne in so vsebovale negativno konotacijo, a so ostale v okviru razprave o tožnikovem delu, ki je v visokem javnem interesu, in se niso spremenile v osebno diskreditacijo in sramotitev tožnika. Pri tehtanju med tožnikovo pravico do časti in dobrega imena ter zasebnosti ter pravico do svobode novinarskega izražanja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dalo prednost slednji," so zapisali višji sodniki.

Povoženi Hipokrat

Hudi pooperativni zapleti, amputacija noge, nezdravljenje zapletov, pacienti so morali pomoč poiskati na urgencah slovenskih bolnišnic, kjer so jih znova operirali, krči in "gluhost" nog, grdi rezi, iznakaženost, povsem nepotrebni ali neučinkoviti posegi ter laganje pacientom glede uporabe operativne metode, novačenje pacientov v domovih za ostarele, časopisnih in radijskih oglasih, operiranje v župniščih, hotelu ... Pa opravljanje posegov brez kirurške licence, laži odgovornim glede specializacije, delo na črno v tržaški ordinaciji. Vse to je RTV Slovenija pred tremi leti razkrivala v seriji prispevkov in člankov o sporni praksi zdravnika Janeza Zimmermanna. Novinarka je raziskovala dobre tri mesece, opravila pogovore s tako rekoč vsemi slovenskimi žilnimi kirurgi, številnimi Zimmermannovimi pacienti, pridobila dokumente odgovornih institucij v Sloveniji in Italiji. Ti so pričali o sporni Zimmermannovi praksi, ki ima bolj malo skupnega z medicinsko etiko. Za dokončno potrditev njegovega modusa pa je k njemu poslala še "vabo" – mlado dekle s popolnoma zdravimi nogami, ki je bila predhodno poslana na ultrazvočni pregled k žilnim kirurgom. Zdrava "pacientka" bi čez teden dni ležala na Zimmermannovi mizi, Zimmermann pa bi vihtel skalpel in v žep spravil 800 evrov.

Če si zasebni zdravnik, nisi nedotakljiv

Namesto da bi se Zimmermann odzval na poziv Zdravniške zbornice Slovenije, naj pojasni svojo prakso in očitke, se je raje izpisal iz zbornice in pobegnil pred odgovornostjo. Zato pa je proti novinarki – avtorici razkritja – in RTV Slovenija vložil odškodninsko tožbo, ker naj bi posegla v njegove osebnostne pravice. Očital jima je, da sta o njem poročali neresnično, tendenciozno, žaljivo, obrekljivo, naklepno in v plačani zarotniški navezi z nanj ljubosumnimi slovenskimi žilnimi kirurgi. Menil je, da o njem sploh ne bi smeli poročati, ker je zdravnik zasebnik, prav tako ga ne bi smeli imenovati ali ga slikovno in zvočno prikazovati. "To je napačno stališče, zdravniška dejavnost se opravlja v javnem interesu, zdravje je visoka vrednota in vsak ima pravico do obveščenosti o temah, ki se tičejo zdravstva, novinarji pa dolžnost, da o tem obveščajo. Poleg tega so bile njegove storitve plačane iz sredstev ZZZS-ja," je Zimmermannove trditve spodneslo sodišče.

Sorodna novica Zimmermann izgubil tožbo proti Eugeniji Carl in RTV Slovenija

Lahko so mu rekli "mazač, pogolten na denar, zaslužkarski medicinec"

Zimmermann je trdil, da ga je RTV Slovenija v več kot tridesetih oddajah neupravičeno predstavila kot mazaškega zdravnika, zaslužkarskega medicinca, pogoltnega na denar, ki celo izsiljuje paciente za plačilo, jih novači na pretkan način, da reže zdrave noge, in da je zgodba tako strašljiva, da je komaj verjetna. Sodišče je po zaslišanju številnih prič in ogledu prispevkov razsodilo, da je "novinarka ravnala skrbno, v skladu s kodeksom, imela pa je dovolj dejanske podlage, da je o tožnikovem delu napravila določene zaključke in vrednostne sodbe, da je upravičeno verjela v resničnost podanih izjav, da se je torej oprla na zanesljive vire in delovala v dobri veri. Ostri izrazi se nanašajo na delo tožnika, niso brez dejanske podlage, bili so uporabljeni v okviru javne razprave, zato po oceni sodišča niso protipravni". Na sodišču pa novinarka ni dokazala samo osnovnega standarda, ki velja pri odškodninskih tožbah zoper novinarje, in sicer da je upravičeno verjela v navedbe o mazaškem ravnanju Janeza Zimmermanna, pač pa da je vse, kar je televizija poročala tudi objektivna resnica.

Zimmermann je TV Slovenija namreč med drugim očital, da je izjave zdravnikov in pacientov iztrgala iz konteksta in prikrojila resnico zato, da bi ga lahko očrnili. Sodišče: "Tudi ko se pogleda celotno sliko zadeve, vsa pričevanja zdravnikov, pacientov, uradnih virov, toženi stranki zagotovo ni mogoče očitati, da je popačila resnico ali jo samolastno prikrojila. Izjave virov so povzete korektno, prav tako tudi njihova bistvena sporočilnost."

Sorodna novica Okrajno sodišče razveljavilo začasno odredbo v primeru Zimmermann

… in trdili, da reže zdrave noge in laže o operativni metodi

Zagovor Zimmermanna, češ da ne drži, da bi operiral zdrave noge, je novinarka po prepričanju sodišča prepričljivo ovrgla najprej z "vabo", o nepotrebnih operacijah pa so pričali tudi zdravniki in pacienti, "zato poročanje novinarke o dejstvu, da tožnik operira zdrave noge, po oceni sodišča ni protipravno, saj je imela dovolj podlage v predstavljenih dejstvih".

Zimmermannove laži, da operira po t. i. metodi Chiva, o čemer je lagal tudi pacientom, je razkrinkalo tudi pričevanje žilnih kirurgov. Prav vsi so izpričali, da Zimmermann te metode ne uporablja, kar ugotovijo, ko pacienti zaradi zapletov po Zimmermanovih operacijah ali recidivov pridejo po pomoč k njim. Poleg tega je metoda zelo zapletena in jo obvladajo le izurjeni kirurgi, saj zahteva predhoden dolgotrajen in natančen ultrazvočni pregled ter skrbno "mapiranje" žil na nogah, kar pomeni, da mora kirurg noge od dimelj do gležnjev porisati z natančnim zemljevidom vseh, tudi najmanjših žilic in žilnih zaklopk, in je tudi med potekom operacije stanje treba spremljati z ultrazvokom. Niti eden od pacientov ni povedal, da bi Zimmermann kaj takega izvajal pred ali med operacijo. Številni so celo izpričali, da jim pred posegom ni opravil niti ultrazvoka, sploh nobene diagnostike, pač pa je zgolj otipal in zarezal.

"Kar se tiče uporabe metode, je bilo v prispevkih ustrezno predstavljeno, da te metode slovenski kirurgi ne uporabljajo in da po njihovem mnenju in ne nazadnje tudi po ugotovitvah sklepa strokovnega nadzora tožnik (Zimmermann) te metode ne uporablja," navaja sodišče, ki ugotavlja, da je novinarka imela dovolj dejanskih relevantnih informacij za trditve, da je Zimmermannovo nestrokovno ravnanje privedlo do amputacije nog in v enem primeru do pljučne embolije, zaradi katere je pacientka preživela le po čudežu. Zimmermann je namreč povsem zanemaril simptome, ko se je po operaciji krčnih žil s težavami znova oglasila pri njem, a jo je odslovil, češ da gre le za reakcijo po cepljenju proti gripi. "Tožnika nič ne odvezuje k ustrezni reakciji, ko mu pacient potoži, da po operaciji težko diha. Zdravnikovi izgovori in neprepričljiva pojasnila dogodka po mnenju sodišča ne zdržijo," konča sodišče na podlagi zaslišanja preživele pacientke in njenega lečečega zdravnika.

Niso ga sramotili in zaničevali. Dopusten "element presenečenja".

Na očitke, da ga je novinarka za izjavo in komentar očitkov pacientov in zdravnikov počakala pred izolskim hotelom Delfin, ker da je bil njen edini cilj javno osramotiti ga, sodišče ugotavlja, da "iz načina komunikacije novinarke ni mogoče razbrati, da bi bil njen edini cilj sramotenje in zaničevanje tožnika. Prav tako ni protipravno ravnanje novinarja, ko želi pridobiti izjavo od intervjuvanca, ne da bi se prej najavil, ko se torej posluži elementa presenečenja. Novinarka je tožnika pričakala pred hotelom (in ne morebiti pred njegovim domom), v katerem je opravljal preglede. Kodeks ne določa, da mora novinar prizadeti osebi pustiti določen čas, da odgovori na obtožbe; po oceni sodišča je dopusten tudi element presenečenja."

Operiral celo, ko ni imel niti licence splošnega zdravnika

Sodišče je kritično ocenilo tudi Zimmermannovo izigravanje glede licenc. Nesporno so se potrdila razkritja TV Slovenija, da je 17 let operiral brez kirurške licence, ko se je končno in po izrečenem opominu zbornice začel usposabljati za kirurga, pa je zdravniški zbornici lagal, da je že na koncu specializacije, a jo je v resnici komaj začel. Zimmermann je vse to označil za "formalne pomanjkljivosti". Da je zadeva še strašljivejša: sodišče je ugotovilo, česar do zdaj niso vedeli niti na TV Slovenija, da med letoma 2002 in 2004 ni imel niti veljavne licence za splošno medicino. "Ne gre le za obdobje par mesecev, kot je izpovedal tožnik. Odsotnost splošne licence in kirurške licence ne predstavlja zgolj formalne pomanjkljivosti, kot to poskuša predstaviti tožnik," končuje sodišče s sklepom, da "novinarka ni presegla meje svobodnega izraženja, ko je tožniku očitala, da laže". Tudi glede tega, da je v Trstu leto in pol operiral na črno, se pravi brez ustreznih dovoljenj pristojnih zdravstvenih oblasti.

Poezija za preiskovalno novinarstvo. Visok javni interes opravičuje sredstva.

Tudi Zimmermannovi očitki, da so ga tajno in zato protizakonito snemali, ko so k njemu poslali ozvočeno "sodelavko", so na sodišču pogoreli. "Prikrito snemanje s strani novinarke s t. i. vabo je bilo v skladu s Kodeksom novinarske etike. Glede na pripovedovanja virov (pacientov), da tožnik operira krčne žile tudi osebam, ki tega ne potrebujejo, je novinarka upravičeno verjela, da bo na ta način razkrila informacije, ki so v interesu javnosti. Prav ta visok javni interes v konkretnem primeru opravičuje uporabo prikritega snemanja kot dokaz. Pri tem je treba še posebej poudariti, da je bil tožnik sneman v svoji ordinaciji, kjer opravlja svojo dejavnost, in ne na njegovem domu, tako da njegov prag pričakovane zasebnosti ni mogel biti tako visok in absolutno varovan," ocenjuje sodišče. Prikrito snemanje opravičuje tudi s tem, da smo bili omejeni pri dokazovanju o tem, kakšna pojasnila daje Zimmermann svojim pacientom, zato je bilo "prikrito snemanje še toliko bolj opravičljivo".

Zimmermann je sicer ovaden za 15 primerov malomarnega zdravljenja. Primer še ni prišel na sodišče. Ordinacije v Trstu nima več, saj ga je lastnik prostorov sodno deložiral, ker mu je bil dolžan za več kot 100.000 evrov najemnine.