Prepoved prehitevanja za težke tovornjake v jutranji in popoldanski prometni konici je sicer že zdaj veljala na nekaterih avtocestnih odsekih. Prehitevanje pa je tovornjakom tako ali tako že nekaj časa popolnoma prepovedano v predorih, na razcepih in na nekaterih mestnih obvoznicah.

Težki tovornjaki bodo od jutri naprej na avtocesti od Obale do Šentilja lahko prehitevali druga vozila le še na redkih odsekih, kjer so trije vozni pasovi, torej tudi pas za počasna vozila. Kot so za MMC pojasnili na Darsu, je na avtocesti A1 proti Obali takšnih 16 odsekov v skupni dolžini 29 kilometrov. V obratni smeri je takšnih odsekov 13 v dolžini okoli 22 kilometrov.

Popolna prepoved prehitevanja na avtocesti A1 Šentilj–Koper pa bo na odsekih, kjer že velja 24-urna prepoved prehitevanja, ostala tudi v prihodnje. To so odseki kjer so predori, večji viadukti, mostovi in avtocestni razcepi.

Prepovedi prehitevanja tudi na drugih avtocestnih odsekih

Avtocesta A1 pa ne bo edini del slovenskega avtocestnega omrežja, kjer tovornjaki ne bodo smeli prehitevati, saj kot pravijo na Darsu, 24-urna prepoved že velja na odseku gorenjske avtoceste A2 Hrušica (predor Karavanke)–Lesce (v obeh smereh) ter na dolenjski avtocesti med Grosupljem in Višnjo Goro (proti Novemu mestu), ker na obeh navedenih odsekih ni odstavnih pasov. Prav tako na pomurski avtocesti A5 in na hitri cesti H4 med razcepom Nanos in priključkom Vipava.

Na Darsu ne pričakujejo večjih težav zaradi nove prometne ureditve, saj je bila dogovorjena s predstavniki slovenskih avtoprevoznikov. Informacijo o spremembi režima prehitevanja pa so prejeli tudi nadzorni centri sosednjih držav in njihovi avtoklubi. Tuje voznike so dodatno obveščali na veleposlaništvih.

15 patrulj avtocestne policije

Globa za voznike težkih tovornjakov, ki prehitevajo druga vozila na odsekih, kjer je to prepovedano, trenutno znaša 300 evrov. Nadzor nad kršitvami je izvajala policija, v prihodnje pa bo nadzorovala t. i. avtocestna policija, ki jo je Slovenija ustanovila na začetku novega leta. Vendar pa za zdaj še ne deluje.

"Vzpostavitev tako imenovane avtocestne policije je predvidena postopoma. Sprva želimo takšno enoto vzpostaviti na območju Ljubljane (predvideno v prvih mesecih leta 2021). Časovnica bo odvisna od sprejetja vseh ustreznih sistemskih aktov in izpeljave razpisov, ki so zato potrebni. Predvideno je, da bi v dokončni varianti slovenski avtocestni križ nadziralo 15 patrulj," so za MMC pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).

Oprema avtocestne policije bo, kot pravijo na GPU-ju, ostala enaka, kot jo imajo že zdaj prometni policisti. "Predvideva se nabava nekoliko zmogljivejših motornih vozil. Spremljal pa se bo tudi razvoj opreme za nadzor prometa, s katero bomo postopoma opremljali te enote," dodajo.

Opozorila AMZS-ja

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) ob spremenjeni prometni ureditvi za težka vozila voznikom svetuje, naj vnaprej predvidijo določene prometne situacije, ki se lahko primerijo.

Ob tem opozarjajo, da se morajo vozniki pravočasno pripraviti na zapuščanje avtoceste, zlasti, če bo na voznem pasu več tovornih vozil.

"Lahko pride namreč do situacije, da bo na voznem pasu med dvema tovornima voziloma premalo prostora, da bi lahko osebno vozilo varno zapeljalo s prehitevalnega na vozni pas, posledično bo prišlo do zaviranja na prehitevalnem pasu, kar lahko povzroči nalet drugih vozil," poudarjajo na AMZS-ju.

Vozniki osebnih vozil pa bodo morali biti še pozornejši pri vključevanju na avtocesto, saj bodo med veljavnostjo prepovedi prehitevanja tovorna vozila uporabljala le vozni pas.

"Že zdaj se dogaja, da vozilo na pospeševalnem pasu ne pospeši dovolj in se na vozni pas vključi s premajhno hitrostjo. Takšno ravnanje ne ogroža le voznika tega vozila, temveč tudi druge, saj lahko pride do nenadnega zaviranja drugih vozil in do naleta. Na avtocesto se je torej treba vključiti z dovolj veliko hitrostjo, za pospeševanje pa uporabiti celoten pospeševalni pas," opozarjajo.

Poudarili so tudi, da so se zdaj tovorna vozila, ko se je na avtocesto vključevalo drugo tovorno vozilo, z voznega pasu lahko umaknila na prehitevalni pas, s čimer so omogočila varno vključevanje. "Ali bo to tudi v prihodnje dovoljeno, nam ni znano. Če ne bo, bi to lahko povzročilo težave, saj bo prihajalo do situacij, ko se bo moralo tovorno vozilo, ki se bo želelo vključiti na avtocesto, popolnoma ustaviti in se nato vključevati z zelo majhno hitrostjo. Enako velja za druga vozila za tem tovornim vozilom, ki bodo morala čakati na vključevanje," je enega od možnih scenarijev po novi ureditvi prehitevanja tovornih vozil opisal vodja področja varna mobilnost pri AMZS-ju Erik Logar.

V AMZS zato predlagajo, da se predvidijo tudi izjeme, ko lahko tovorna vozila, kljub prepovedi prehitevanja, uporabijo prehitevalni vozni pas.

Prevlada težkih tovornjakov

Slovenski avtocestni križ je sicer zelo obremenjen s težkim tovornim prometom. Na Darsu so tudi pojasnili, da "študija, ki jo je v letu 2019 za Dars izdelala Fakulteta za pomorstvo in promet, navaja, da po grobi oceni tovorna vozila na slovenskih avtocestah v tranzitu opravijo več kot 50 odstotkov voznih kilometrov letno. To pomeni, da je letno v tranzitu najmanj 2,5 milijona vozil."

"V letu 2019 je na odseku primorske avtoceste A1 Vrhnika–Logatec povprečni letni dnevni promet težkih tovornih vozil znašal 8.005 vozil (v obeh smereh), odsek štajerske avtoceste A1 Domžale–Šentjakob pa je prevozilo v povprečju 6.221 težkih tovornjakov na dan (tudi v obeh smereh)," so še navedli na Darsu.