Na današnji seji Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) so obravnavali oceno morebitnih škodljivih posledic javne objave sodelavcev policije in njihovih plač na delovanje varnostne službe pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matjaž Nemec (SD) je po seji dejal, da je minister Aleš Hojs neupravičeno objavil varovane podatke policije. Zakon o sistemu javnih plač v svojem 38. členu pravi, da plače varnostnih služb niso javne, je spomnil.
"Minister Hojs je zavajal, ko je rekel, da mora policija imena in priimke označiti s stopnjo tajnosti, šele nato se lahko policija ali minister odloči podatke objaviti ali ne, kar ne drži. Zavarovanje podatkov opredeljuje sam zakon," je po seji pojasnil Nemec in dodal, da pravkar v policiji poteka presoja škodljivih posledic objave podatkov. Hojs se namreč pred objavo plač in osebnih podatkov zaposlenih z nikomer ni posvetoval o morebitnih posledicah tovrstne objave.
Nemec: Vlada ima na Knovsu večino
Komisija je zato predlagala sklep, v katerem po Nemčevih besedah Knovs ugotavlja, "da lahko poimenska javna objava podatkov uslužbencev policije vpliva na notranjo varnost v policiji, zato od ministrstva zahtevamo, da se seznam v tovrstni obliki ne objavlja več". Predlog ni bil izglasovan, saj bi potreboval pet glasov, dobil pa je le štiri. Nemec je ob tem poudaril, da so na komisiji predlagali identično dikcijo sklepa, kot ga je objavila Generalna policijska uprava. Neizglasovanje sklepa Nemca sicer ne preseneča, saj imajo vladne stranke v komisiji večino, je spomnil in dodal: "Jasno je, da politika ni sposobna presoje, ali gre za primerno ali neprimerno delovanje ministra."
Knovs tako ni sledil mnenju opozicijskih strank, da je bilo ravnanje notranjega ministra Hojsa z objavo poimenskega seznama policijskih plač nekorektno.
Bah Žibert: Plače v javnem sektorju so javne
Članica Knovsa in poslanka SDS-a Anja Bah Žibert pa je po koncu seje na Twitterju zapisala, da sta današnja seja Knovsa, ki jo je sklical Nemec, in njegova izjava glede objave plač povsem nepotrebni. "Plače v javnem sektorju so javne. To velja tudi za policijo razen za izjeme, kar pa je bilo upoštevano. Vsak državljan lahko pride do teh podatkov, če bi zanje zaprosil," je dodala.
Izpostavila je še, da se je Nemec v izjavi povsem izognil današnji prvi seji Knovsa, na kateri so obravnavali kršitve postopka o zaposlitvi uslužbenke, znanke nekdanjega premierja Marjana Šarca, na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Objavljene plače vseh zaposlenih
Ministrstvo za notranje zadeve je ob ponedeljkovem začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije, ki zahteva odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, objavilo poimenski seznam javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve z navedbo podatkov o bruto plačah, delovnih mestih in organizacijskih enotah.
Nemec je že v prvem odzivu opozoril, da je policija varnostna služba, notranji minister Hojs pa da je razkril podatke, ki so varovani.
Objavo plač so z zaskrbljenostjo pospremili tudi v delu poslanskih vrst, medtem ko so stališča varnostne stroke deljena. Strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl je dejal, da objavljati poimenske informacije o pripadnikih specialne enote in nekaterih kriminalistov ni pametno in je skregano z varnostnimi protokoli.
Nasprotno meni varnostni strokovnjak Branko Lobnikar, ki je dejal, da objava poimenskih informacij pripadnikov specialne enote in kriminalistov NPU-ja zakonsko ni sporna, želel bi si le, da bi bili zneski obrazloženi. Namen objave teh podatkov po Lobnikarjevem mnenju sicer v nobenem primeru ni korektnost poročanja o tem, koliko policisti zaslužijo, ampak je bila motivacija ministra Hojsa dokazati, da so zahteve slovenskih policistov pri svojih strokovnih dogovorjenih zahtevah do vlade neupravičene, in jih v očeh javnosti postaviti v negativno luč.
Različne interpretacije zakonodaje
Pri vprašanju zakonitosti poteze ministrstva Hojsa je v središču interpretacija 5. odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač javnega sektorja, po katerem podatki o plačah uslužbencev obveščevalnih in varnostnih služb niso javni podatek. "Interpretacije gredo tu v več smeri: eni trdijo, da so v tem odstavku zajeti zgolj zaposleni v obveščevalnih službah ministrstva za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Dasiravno druga zakonodaja, tudi Slovensko policijo opredeljuje kot varnostni organ," je dejal Lobnikar.
Informacijski pooblaščenec kršitev varstva osebnih podatkov v objavi ni zaznal. Da ne gre za nezakonito potezo, so potrdili tudi na Generalni policijski upravi, obenem pa so opozorili, da bi lahko vplivala na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje