"Veliko upanje in perspektivo je mogoče zaznati v pospešenem postopku cepljenja prebivalstva. To namreč daje veliko večjo gotovost kot pa testiranje," je Andrej Šter komentiral prihodnost mednarodnega potniškega prometa.

Po njegovem mnenju je namreč množično testiranje potnikov, čeprav morda v začetnih fazah smiselno, kljub vsemu le začasna in površinska rešitev. Ne kaže namreč pravega stanja okuženosti potujočih, medtem pa lahko cepljenje vsaj za pol leta zagotovi varnost pri potovanjih.

Cepilni potni list

Dober se mu zdi tudi predlog Grčije o uvedbi standardiziranega potrdila o cepljenju proti covidu-19, ki bi ga lahko uporabili za sprostitev potovalnih omejitev znotraj EU-ja. "Ampak od ideje do realizacije je kar zahtevna pot in precej korakov je treba narediti."

Ključen bo po njegovem mnenju format, predvsem pa varnostni elementi potrdila, saj "bo zanimivo za tiste, ki služijo s potovanji ali pa s preskrbo z manj kredibilnimi dokumenti te vrste".

Na uvedbo takšnega potrdila se bo treba temeljito infrastrukturno pripraviti v celotni povezavi, kar gotovo ne bo preprosta naloga. Vključiti bo treba turistične organizacije, letalske prevoznike, organe, ki preverjajo dokumente ob prehodu meje in državljane same.

"To bo začetek procesa, ki bo verjetno trajal kar nekaj časa. To se ne bo spremenilo z enkratnimi gestami, ampak bo treba precej dela. In zlasti, pri čemer smo prav tako na preizkušnji, bo potrebna velika stopnja medsebojnega zaupanja. Države morajo vzpostaviti sistem, pri katerem bodo verjele, da je na drugi strani nekdo, ki mu lahko zaupajo, da je svoje delo opravil celovito in dobro."

Po Šterovem mnenju bi lahko prve sprostitve na podlagi potrdil o cepljenju doživeli že poleti, a le če bo ambiciozen načrt vzpostavljanja omenjenega sistema res uresničen.

Mozaik ukrepov

Treba bo tudi uskladiti množico različnih omejitev, ki jih zdaj večinoma enostransko uvajajo države. Za vstop v Avstrijo je denimo od petka obvezna elektronska registracija, pri čemer velja nekaj izjem, tudi za dnevne migrante. Poleg imena, datuma rojstva in elektronskega naslova je treba navesti tudi domači naslov ter naslov, kjer bo posameznik prebival v Avstriji.

Šter se sicer strinja, da je ukrep dober in dobronameren, a ni usklajen z sosednjimi državami, kar lahko močno zmanjša njegovo učinkovitost. Za spremembo režima se je odločila tudi Hrvaška, kjer so podaljšali prepoved vstopa z namenom nenujnih potovanj. Večina evropskih držav pa uvaja nove omejitve za potovanja za države, kjer se pojavljajo novi sevi virusa.

Za podoben ukrep se je odločila tudi Nemčija, kjer so zaostrili režim ukrepov na mejah. Tako morajo vsi, ki so bili v zadnjih desetih dneh v državi s seznama tveganih območij, na katerem je tudi Slovenija, od četrtka najpozneje 48 ur po vstopu v Nemčijo predložiti negativen izvid testiranja.

Za potnike, ki so bili na tveganih območjih kadar koli v desetih dneh pred vstopom v Nemčijo, je po prihodu v državo obvezna 10-dnevna karantena. Predčasno jo je mogoče prekiniti po najmanj petih dneh z negativnim izvidom testa na SARS-CoV-2. Poleg tega dodatne omejitve in pravila glede karanten določajo še posamezne zvezne dežele.

"Zato mi vsakomur svetujemo, naj se pozanima, naj zbere informacije," poudarja Šter.

Informacije so na voljo na spletni strani ministrstva, lahko pa se povežete tudi z veleposlaništvom Slovenije v državi, v katero potujete, ali z veleposlaništvom države, ki je pristojna za naše državljane.

Ob tem pa na konzularni službi še svetujejo, da pred poizvedovanjem o podrobnostih potovanja ljudje temeljito premislijo o namenu potovanja. Poudarja, da turistično potovanje ni sprejemljivo niti za slovenske niti za tuje oblasti. "Kdor se zanima za tak tip potovanja, mu svetujemo, da naj mogoče to prestavi na poznejši čas."