Ciniki so menili, da je pričakovana tudi represija Putinove oblasti, ki je odločno odgovorila na poziv Navalnega, naj gredo ljudje brez strahu na ulične proteste proti "kleptokratskemu režimu v Kremlju". Najbrž pa nihče ni pričakoval, da se bo del ruske družbe na poziv opozicijskega vodje tako množično odzval v obdobju zimskih temperatur, ki so marsikje globoko pod lediščem. Putina bi moralo skrbeti, da so bili množični protesti v 112 ruskih regijah in se niso omejili samo na Moskvo in Sankt Peterburg, pač pa so se razširili tudi na številna druga mesta, ki imajo več kot milijon prebivalcev. Večina protestnikov je mladih.

Na kratko spomnimo: ruske oblasti so Navalnega uradno zadržale zaradi "več kršitev pogojne zaporne kazni in domnevnih prevar iz leta 2014". Sam je dejal, da vrnitev zanj nikoli ni bila vprašljiva, saj se je v Nemčiji znašel, ker so ga v Rusiji skušali ubiti. Ker je imel zaslombo kanclerke Angele Merkel, bi seveda lahko zaprosil za politični azil. Urgentno se je zdravil v berlinski bolnišnici Charite, ko so ga po zastrupitvi 22. avgusta lani tja prepeljali s posebnim letalom. Švedski in nemški laboratoriji so ugotovili, da je bil zastrupljen z živčnim strupom novičok, Navalni pa je odgovornost pripisal Kremlju. V Nemčiji mu je potekel 90-dnevni šengenski vizum in pravna možnost, da ostane v Nemčiji, je bila, toda Navalni je očitno ob tem, da je vedel, kaj ga čaka v Rusiji, svojo vrnitev izkoristil kot politično gesto boja za svobodo in mobilizacijo podpornikov. Somišljenike je namreč sočasno pozval k javnim protestom proti Putinu z besedami "Pozivam vas, da niste tiho. Pojdite na ulice. Nihče, razen nas samih, nas ne bo zaščitil. Veliko nas je in če želimo, bomo svoje cilje tudi uresničili."

To seveda ni bil njegov prvi poziv. Vsi pozivi so imeli tudi močno osebno noto. Marca 2017 je pozval na mirne proteste zaradi korupcije, ki "razjeda državo in družbo". Julija 2017 je poziv ponovil zaradi "korupcije višjih uradnikov" v hierarhiji oblasti. Oktobra istega leta je organiziral mirni protest kot upor proti Putinu, in to na njegov rojstni dan. Novembra leta 2018 je spet pozval k protestom, ker ga niso priznali kot kandidata na predsedniških volitvah. Maja leta 2019 je organiziral javne shode za pravico do svobodne rabe interneta, julija istega leta pa je pozval k protestom za "pametno glasovanje in svobodne volitve" v moskovski mestni svet. Policija je na te proteste odgovorila s čezmerno uporabo sile.

Spomniti velja, da Navalni ni anonimnež ali outsider. Leta 2013 je na volitvah za župana Moskve dobil 27,2 odstotka glasov in bil rezultatsko drugi na volitvah. Resda je bila volilna udeležba takrat nizka, a to ne zmanjšuje volilnega izida. Verdikt iz leta 2014, zaradi katerega je dobil pogojno kazen in je formalno tudi razlog njegovega tokratnega priprtja, pa je Evropsko sodišče za človekove pravice označilo za "arbitrarno in nerazumno", Ruski federaciji pa naložilo, da Navalnemu plača odškodnino v vrednosti 76 tisoč evrov.

Uvod v tokratne pozive k javnim in mirnim protestom je bil njegov dvourni film na kanalu YouTube, kjer je s sodelavci pripravil zrežiran film o domnevni Putinovi rezidenci, vili v slogu francoskega dvorca v Versaillesu. Razkošni dvorec ob Črnomorski obali je po oceni Navalnega nastal z astronomskimi zneski na račun ruskih davkoplačevalcev. V prvem dnevu predvajanja si je ta posnetek ogledalo 20 milijonov uporabnikov, do 25. januarja pa je število ogledov naraslo na 86 milijonov.

Očitno gre za vnaprej premišljeno kampanjo, s katero želi Aleksej Navalni premagati kremeljske propagandiste, že prej pa, po objavi poročila Bellingcat, ki govori o zastrupitvi z živčnim strupom novičok, je objavil tudi pogovor z domnevno visokim uradnikom ruske tajne službe, kjer je govor o spodleteli zastrupitvi. Glasnik Kremlja Dmitrij Peskov je objavo o črnomorski palači na YouTubu označil kot izmišljotino in pozval državljane, naj "Premislijo, preden prispevajo denar dejanskim prevarantom. Načini, kako prebivalstvu izmakniti denar, so več kot očitni in se vseskozi dogajajo. Desetkrat premislite," je poudaril Putinov glasnik. Predsednik Putin je 25. 1. ta video označil kot "dolgočasno kompilacijo in montažo". Poudaril je, da "… nič, kar je prikazano v tem videu, ne pripada ne njemu ne njegovim sorodnikom".

Ruska ustava v svojem 31. členu dopušča mirne, neoborožene proteste. Na tokratnih protestih je bilo po uradni oceni policije vsega 4000 protestnikov, vir organizatorjev v celoti navaja desetkrat večje število, okrog 40 tisoč pristašev Navalnega po vsej državi. Med drugim se postavlja vprašanje, zakaj so posebne enote z gumijevkami razgnale protestnike, če ti niso bili oboroženi in zakaj je v številnih primerih uporabila grobo silo? Res je, da so nekateri alternativni zasebni viri prikazali tudi posnetke, ko je na primer protestnik z direktnim udarcem v glavo podrl policista, ko je nameščal tehnično zaporo in je potem nemočno obležal na cesti. Na razpolago so tudi posnetki, ko množica protestnikov s snežnimi kepami zasuje do zob oborožene pripadnike posebnih enot. Ni se mogoče izogniti vtisu, da so posebne enote zaprle protestnike na način, kot smo pretekle mesece vajeni s posnetkov s trgov in ulic v Belorusiji. Več kot 3000 ljudi so zaprli. Zaprli so tudi krog najtesnejših podpornikov in sodelavcev opozicijskega vodje Navalnega, med njimi ženo Julijo in njegovo predstavnico za stike z javnostmi Kiro Jarmuš.

Zakaj torej grobo obračunavanje s protestniki, če je formalno in ustavno dovoljeno mirno demonstrirati? Je prežeči strah Kremlja pred Navalnim res tako velik, da ga je treba zapreti? In ali je Putin s tem že tudi stopil po poti beloruskega avtokrata Lukašenka, ko z eksemplaričnim kaznovanjem poskuša nevtralizirati svoje politične nasprotnike?

Besedni spopad Navalnega s predsednikom Putinom je prešel v novo, personalno fazo obračuna. Če Putin doslej opozicijskega vodje nikoli ni imenoval z imenom in priimkom, o njem je namreč cinično govoril kot o vplivnem blogerju ali berlinskem bolniku, ga Navalni od zdaj imenuje dedek iz Kremlja ali boječa žaba.

Putin je v preteklosti že obračunal tudi z nekaterimi drugimi političnimi oponenti. Še najbolj je v spominu obračun s poslovnežem Mihailom Hodorkovskim, nekdanjim oligarhom, lastnikom ene največjih naftnih družb Jukos, ki je odsedel deset let zaporne kazni. Hodorkovski je ob tem spomnil, da se je "Putin v preteklih 20 letih navadil živeti v sterilnem vzdušju, ko ga nihče ne izziva. Sam sem ga izzval leta 2003, ko sem opozoril na korupcijo v Kremlju. Zato so me zaprli in ruska družba, ruski poslovneži, so se ustrašili. To mu je bilo všeč. Zdaj ga je izzval Navalni," je slikovit Hodorkovski.

Aleksej Navalni igra na vse ali nič, pomenljivo je seveda, da so ga zaprli pred letošnjimi septembrskimi volitvami v državno dumo, predsedniku Putinu pa denimo javnomnenjska raziskava inštituta Levada razgrinja padec priljubljenosti tudi zaradi spopada s pandemijo covida-19.

ZDA in EU so prijetje Navalnega označili kot nesprejemljivo dejanje in Kremelj pozivajo, naj ga takoj izpustijo. Šef ruske diplomacije Sergej Lavrov je te pozive nediplomatsko zavrnil in presenetil s protinapadom, da si namreč zahodne države prizadevajo na ta način "odvrniti pozornost od velike krize liberalnega modela zahodne družbe". Glasnik Kremlja Dmitrij Peskov je reakcijo Zahoda označil kot flagrantno vmešavanje v ruske notranje zadeve.

Putin je v Rusiji na oblasti dve desetletji. Pred natanko enim letom je predsednik Rusije presenetil tako rusko kot tudi mednarodno javnost. Napovedal je ustavne spremembe za novo razmerje politične moči med nosilci ruske izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Takoj je odstopila ruska vlada premierja Dmitrija Medvedjeva, dolžnosti premierja pa je prevzel tehnokrat Mihail Mišustin, ki je prej vodil davčno upravo Ruske federacije. Novega predsednika vlade je takoj z večino glasov in brez glasu proti podprl spodnji dom ruskega parlamenta. Putinov Projekt "nasledstvo" so nadgradili še z vsenarodnim 3-dnevnim izrekanjem na referendumu. Putin je prehitel nasprotnike, v ozadju njegovih manevrov je bilo osnovno vprašanje, kako spodbuditi spremembe, da bi se obdržal na ruskem političnem Olimpu. Mandat se mu izteče leta 2024, skladno z dopolnili k ruski ustavi (t. i. izničenje dosedanjih mandatov), pa njegovo "prezidentstvo" ni več omejeno na dva zaporedna predsedniška mandata.

Čas bo pokazal, ali je Aleksej Navalni lahko Putinu resen izziv, ki lahko zatrese Kremelj. Ali pa opozicijskega voditelja čaka dolgoletna zaporna kazen? Navalni bo do 2. februarja v priporu, ko se bo nadaljeval pritožbeni postopek. Vsekakor pa se zdi, da je lahko Navalni v zaporu celo nevarnejši za Putinovo oblast, kot pa, če bi ga pustili na svobodi. Toda in ne nazadnje; njegovo življenje je že bilo ogroženo. In nikjer ni poroštva zanj! V najslabšem primeru bi se ga utegnili znebiti, kot so se že marsikoga, ki je doslej izzval botre v Kremlju.