"Pomoči gospodarstvu so bile kar velike, to se kaže tudi v tem, da je Slovenija med tistimi državami, kjer se jim je brezposelnost najmanj povečala, BDP pa najmanj padel. Kar je najbolj pomembno, je to, da smo ohranili tudi neko bonitetno oceno v očeh tujih vlagateljev," je o učinkih dosedanjih finančnih ukrepov države, namenjenih za blaženje posledic epidemije covida-19 v gospodarstvu, za Odmeve spregovoril vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik in ob tem spomnil tudi na to, da je poslovni finančni portal Bloomberg objavil informacijo, da bo Slovenija prva vzhodnoevropska država, ki ji napoveduje izdajo 60-letne obveznice: "Slovenija je tudi zaradi verodostojnih ukrepov vlade ohranila ugled na mednarodnih finančnih trgih, in to nam omogoča, da se poceni zadolžujemo po negativni obrestni meri in financiramo vse te ukrepe."

V osmem protikoronskem svežnju je predvidena tudi pomoč države pri sofinanciranju povišanja minimalne plače. Kolikšen del razlike med lansko in letošnjo minimalno plačo dejansko prevzema na svoja plača državni proračun? Po besedah Lahovnika gre v absolutnem znesku za 50 evrov, ker pa moramo upoštevati, da pri vseh zaposlenih višina doplačila do nove višine minimalne plače, ki ga dajejo podjetja zaposlenim, ni maksimalnih 97 evrov, pa je ta prispevek po izračunih dve tretjini povišanja minimalne plače. Kot je pojasnil sogovornik, so se za ta ukrep odločili predvsem zato, ker če bi v teh časih zaradi zvišanja minimalne plače prišlo do povečanja brezposelnosti, storitveni sektor teh presežnih delavcev nikakor ne more absorbirati.

Lahovnik: Bolniška nadomestila so še vedno sorazmerno visoka

V zadnjih mesecih so se pojavljali tudi očitki, da so nadomestila plač, če oseba zboli za covidom-19, prenizka in da zaradi tega ljudje posledično hodijo bolni na delovna mesta. Lahovnik odgovarja, da se mu zdijo ti očitki neupravičeni, saj je vsak, ki se okuži na delovnem mestu, upravičen do 100-odstotnega nadomestila. "Ta nadomestila so med 80 in 100 odstotki, 90 odstotkov je, če se okužimo zunaj delovnega mesta," je dodal. Poleg tega so po njegovem mnenju "dejansko pravi problem predvsem zasebna druženja". "Nekateri vplivneži so poleti in na začetku jeseni ljudi toliko časa prepričevali, da je korona ena majhna gripca, da to ni tako pomembna resna stvar, da je žal del ljudi to ponotranjil. Kot opažamo pri zasebnih druženjih, se še danes ne držijo vsi vseh ukrepov. Mislim, da okužbe na delovnem mestu niso tisti glavni problem, tudi ne verjamem, da bi ljudje zavestno okuženi hodili v službo, ker so bolniška nadomestila še vedno sorazmerno visoka," je prepričan Lahovnik.

Določenih pomislekov je deležen tudi osmi protikoronski paket. Obrtniki in podjetniki pogrešajo izplačilo nadomestil za izpad prometa. Lahovnik je za Odmeve dejal, da je vlada v omenjeni paket umestila 100-odstotno kritje stroškov dela: "Ne gre samo za bruto ena, ampak tudi za bruto dva za vse tiste zaposlene v podjetjih, ki jim je država prepovedala opravljanje dejavnosti." Tako po njegovem mnenju podjetniki "nimajo več nobenega razloga, da bi zaradi tega, ker jim je prepovedano opravljanje dejavnosti, odpuščali zaposlene". Ob tem je omenil še januarska izplačila nadomestil za delno kritje fiksnih stroškov, ki se z osmim protikoronskim paketom tudi podaljšujejo, podaljšanje sofinanciranja čakanja na delo najmanj do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja ...

Optimistične napovedi za drugo polovico leta

"Verjetno si nima smisla več izmišljevati novih ukrepov in spreminjati kriterijev, vsi se moramo osredotočiti na izhodno strategijo. Vemo, da bosta januar in februar zelo težka meseca za gospodarstvo zaradi epidemije, ampak prepričan sem, da bo v drugi polovici leta močno okrevanje. Prihranki prebivalstva na bankah so rekordni, podjetja so rekordno nizko zadolžena, banke so v dobrem stanju, zato bodo ministrstva pripravljala ciljne razpise za okrevanje najbolj ranljivih dejavnosti takoj, ko se bodo ukrepi sprostili," je poglede na izhodno strategijo predstavil Lahovnik in navedel primer Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit), ki v marcu načrtuje izpeljavo 36 milijonov vrednega razpisa za okrevanje malih in srednje velikih podjetjih v turističnem sektorju. "Vsaka epidemija ima svoj konec in vsako okrevanje ima svoj začetek. Slovenija je bila lani v tretjem četrtletju med tistimi državami, ki so najbolje okrevale, prepričan sem, da bomo lahko v drugi polovici leta to ponovili in bomo med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize," je optimističen Lahovnik.

OZS: "Sprejmejo naj se enostavni ukrepi, da bo finančna pomoč prišla takoj"

"Četudi so posamezni ukrepi dobro zastavljeni, pa številni naši člani ne dobijo pomoči zaradi pogojev. Ukrepi morajo biti zato enostavni in pregledni, brez odvečne birokracije. Glede na to, da so številni obrtniki in podjetniki zaprti že več mesecev, bi jim morala država po vzoru Avstrije povrniti tudi nadomestilo za izpad prometa," je predtem poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

V zbornici še vedno menijo, da bi moralo biti določeno, da tistim, ki kljub epidemiji vendarle poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči. "Ta sredstva naj raje namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim," je dodal Meh.

Sorodna novica Vlada potrdila PKP 8

V predlogu zakona niso upoštevani številni predlogi OZS-ja, opozarjajo. Med njihovimi ključnimi predlogi so bili poleg podaljšanja ukrepa čakanja na delo in povračila tudi drugega bruta za delavce na čakanju še povračilo za izpad prometa, podaljšanje roka za izplačilo regresa, razširitev lestvice za kritje fiksnih stroškov.

OZS bo te ukrepe predlagal tudi za deveti protikoronski zakon, ki ga je vlada že napovedala, so dejali.

Na po njihovem mnenju stroge pogoje v ukrepih pomoči je na seji opozoril tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar. "Zato že dolgo časa govorimo o tem, da naj se sprejmejo enostavni ukrepi, da bo finančna pomoč prišla takoj. Zgledujmo se po Avstriji, ki je obrtnikom in podjetnikom v panogah gostinstva in turizma povrnila tudi izpad prometa. V naši panogi zaposleni sami dajejo odpoved, zato bo tudi vnovični zagon zelo problematičen, ker kadra preprosto ne bo," je opozoril. Obenem je predlagal tudi znižanje stopnje DDV-ja za gostinstvo.

Da je treba začeti financirati prevozniški sektor, je menil predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek. Prevozniki pričakujejo že obljubljena posojila SID banke z državnim poroštvom. Tudi prevozniki imajo namreč težave z likvidnostjo, zato bi nujno potrebovali posojila, je opozoril.