Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prav zdaj preverja nabor okoli 800 vzorcev, ali so "angleški" ali ne, poroča oddaja TV Slovenija Premagajmo covid.

Sorodna novica Geneplanet zahteva revizijo naročila za hitre teste, Pečečnik toži zavod za blagovne rezerve

Ta laboratorij pravzaprav vsak dan od začetka epidemije analizira večino odvzetih vzorcev testiranj na okužbo z novim koronavirusom. Prvič so različico virusa, ki je močno spominjala na angleško, prepoznali na začetku januarja. "Lahko rečemo, da je bil prvi sev, ki je bil najverjetneje angleški, pri nas odkrit pri osebi s konca decembra," je povedala Maja Rupnik iz laboratorija.

Tega pa ne moremo trditi za ljudi, pri katerih so nedavno potrdili okužbo z angleško različico. Med njimi sta tudi dva bolnika, ki sta se zdravila v bolnišnici na Jesenicah. "Nimamo sicer informacij, ali so morebiti s tem istim sevom okuženi tudi drugi pacienti," je dejala Anja Jovanovič Kunstelj, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice.

Po mnenju Rupnikove je popolnoma verjetno, da je angleški sev prišel v Slovenijo po več poteh, z več ljudmi.

Kaj so doslej dognali o novem sevu

O angleški različici virusa za zdaj vemo, da se hitreje širi med mladimi in da je bolj nalezljiva. "Zdaj, kaže, da vseeno povzroča tudi malo večjo smrtnost, opazili pa so ga tudi pogosteje pri mlajših populacijah. Medtem ko pri populacijah nad 80 let ni bil – v času, ko so to analizo delali – tako pogost," je pojasnila Rupnikova.

Znanstveniki pa si niso enotni pri tem, ali je cepivo pri novi različici tako uspešno, študije so po navedbah Rupnikove "precej nasprotujoče si".

Nekaj bodo povedale tudi odpadne vode

Kako razširjena je angleška, pa tudi druge različice novega koronavirusa, bodo z analizo odpadnih voda preverili tudi na Nacionalnem institutu za biologijo. "Skupno v sedmih čistilnih napravah pregledujemo več kot pol milijona Slovencev," je izjavila direktorica NIB-a Maja Ravnikar.

Izsledki raziskave bodo znani čez nekaj tednov in bodo pomembno dopolnilo kliničnemu testiranju in iskanju različic. "Ker pokaže rezultate na vseh ljudeh, se pravi tistih, ki imajo simptome, in tistih, ki nimajo. Se pravi tisti, ki so bili testirani, in tisti, ki niso bili."

Žal pa najnovejši izidi meritev vzorcev iz odpadnih voda niso spodbudni, saj že od novembra krivulja okužbe ostaja enaka.

Kutnjak: Nekatere nove različice imajo evolucijsko prednost

V oddaji Premagajno covid je gostoval Denis Kutnjak z Nacionalnega instituta za biologijo, ki je povedal nekaj več o angleškem sevu.

Novi sev je v Sloveniji najverjetneje že od decembra lani. Za zdaj naj bi šlo za t. i. angleški sev. Kaj je značilno zanj? Sploh lahko govorimo o sevu?
Pri virusu SARS-CoV-2 pravzaprav ne govorimo še o sevih, ampak o različkih oziroma različicah. Gre za to, da določamo podobnost predvsem na podlagi genomskega zapisa virusa, ne toliko na bioloških lastnostih. Pri angleškem različku je zanimivo to, da je v kratkem času prišlo do akumulacije zelo veliko mutacij, torej sprememb v genomu tega virusa. Kar 17 je takih. Sicer pa je kar nekaj od teh mutacij na t. i. proteinu SPIKE, ki je zelo pomemben za vezavo na človeške celice. Praktično pa je morda bolj zanimivo to, da smo zdaj v že kar nekaj državah opazili, da je pojavnost tega različka naraščala zelo hitro. Hitreje, kot bi pričakovali glede na naša prejšnja znanja o tem virusu.

Zakaj so nove različice virusa nevarnejše od prvotnega virusa?
Ne moreva reči, da so vse nove različice nevarnejše od prvotnega virusa oziroma od prejšnjih različkov, ki smo jih poznali. Dejstvo pa je, da tiste, ki so zanimivejše in nevarnejše v tem smislu, prej opazimo, ker narastejo v populaciji. In tudi prav je tako, da jim posvečamo več pozornosti, zato da jim lahko sledimo in se pravočasno odzovemo.

Koliko različic kroži v populaciji? Kaj je znano o tem?
Težko je povedati natančno število različic, ker tudi definicija tega, kaj je različica, ni popolnoma jasna. Če pogledamo znane genome tega virusa, ki so trenutno dostopni, vidimo nekje deset ali pa malo več večjih skupin, ki vsebujejo več različic, ampak te različice so si precej podobne.

A najbolj znane različice so angleška, škotska, južnoameriška in brazilska. Kako se razlikujejo?
Mogoče je zanimivejše vprašanje, kako so si podobne. Vedeti moramo, da so vse različice nastale na neki način neodvisno na različnih koncih sveta. Kljub temu pri kar treh od teh, ki ste jih omenili, opazimo nekatere enake mutacije. To pa naj se ne bi zgodilo čisto naključno. To pomeni, da imajo te mutacije, ki jih opazimo, biološki pomen. Pripomorejo k uspešnosti virusa v populaciji. In to je še dodaten indic, da gre pri teh različicah za neko prednost pri širjenju.

Mnogo gledalcev sprašuje in se boji, da bi virus lahko mutiral v še smrtonosnejšo obliko. Se to lahko zgodi?
Evolucija je zelo nepredvidljiva. Ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo. Lahko se zgodi, da virus evalvira tako, da postane nevarnejši, lahko pa se zgodi tudi, da postane manj nevaren. Pri vseh patogenih gre vedno za neko ravnovesje med tem, da se patogen oziroma virus želi razširiti v populaciji, pri tem pa pogosto ni optimalno, da ubije veliko svojih gostiteljev.

Lahko pa tudi izzveni.
To bi bilo lahko tudi možno, teoretično, nismo pa še kaj takega opazili.

Kako se zaščiti pred novimi različicami?
Še vedno gre za enak virus. Ukrepi, ki jih uporabljamo, so primerni tudi za nove različice. V resnici se spremeni samo ocena tveganja. Če imamo nove različice, ki se hitreje širijo, moramo biti še bolj previdni in moramo še bolj premisliti, kdaj začnemo uporabljati ukrepe.

Bodo cepiva, ki so na voljo, sploh učinkovita?
Da, nekaj dokazov je že za to, da bodo cepiva, predvsem cepivi Pfizerja in Moderne, učinkovita vsaj proti angleški različici, verjetno tudi proti južnoafriški. Za druga cepiva še nimamo podatkov. Ampak za zdaj kar v redu kaže.

Bo treba novim različicam virusa prilagoditi tudi teste?
Da, tudi to se že dogaja. V resnici je treba molekularne teste spremeniti. Ravno zaradi napak na molekularnih testih so pravzaprav odkrili novo različico. In nekatere teste bo treba spremeniti zato, da ko se bo virus razvijal in spreminjal, ga bomo zanesljivo zaznavali.

Benčina: Testi na slini so bolj občutljivi kot hitri antigenski testi

Na Kemijskem institutu poteka primerjalna študija, v kateri ugotavljajo, kako zanesljivo lahko okužbo z novim koronavirusom potrdimo z odvzemom sline. V oddaji Premagajmo covid je sodelovala tudi vodja študije Mojca Benčina.

Je v slini dovolj virusa, da ga test zazna?
Kar je pomembno in tudi iz literature razvidno, je, da je v slini virus v visokih koncentracijah približno po tretjem dnevu od okužbe pa vse tja do desetega dneva. V tem obdobju tudi mi zelo uspešno detektiramo vsebnost virusa v slini. Je pa seveda ena od pomanjkljivosti ... Pomembno je, kdaj vzamemo to slino oziroma vzorec. Namreč, po umivanju zob bo rezultat popolnoma drugačen kakor po hrani oziroma zgodaj zjutraj.

Kako v vzorcih sline ugotavljate vsebnost virusa?
Ugotovili smo že, da je slina primeren vzorec. Ampak iz sline se virus lahko zazna na več načinov. Za odkrivanje lahko uporabimo hitre antigenske teste. V slini lahko detektiramo virusni RNK-zapis. Nas pa je zanimalo, ali lahko detektiramo virusni RNK tudi s t. i. testi LAMP, to je izotermalno pomnoževanje. Zakaj smo se odločili za to? Ta princip ne zahteva prav zelo zapletenih aparatur. Praktično nam zadoščata samo dve viali. Ena je vrela voda, s katero virus razbijemo, da se RNK izloči v medij. Druga pa je termostatirana kopel, ki ima 63 stopinj. Namreč, potem ko to zmešamo z reagenti, lahko za pol ure pustimo v kopeli pri 63 stopinjah in vidimo barvno reakcijo, ali je v tej slini virus ali ne.

Kdaj pa bi bili lahko ti testi v širši uporabi? Jih v tujini že uporabljajo?
Iz tega, kar se pojavlja na spletu, je očitno, da se v tujini že uporabljajo testi detekcije iz sline. V Ameriki je nekaj podjetij, ki so te teste iz sline na podlagi izotermalne aplikacije registrirala in so uporabni. Vprašanje, ali bi se to lahko uporabljalo pri nas, v Sloveniji, je na mestu, in ja, mislim, da bi se lahko uporabljalo. Lahko je to kot neka alternativa obstoječim testom. Namreč, še vedno so ti testi na izotermalno amplifikacijo bolj občutljivi kot hitri antigenski testi. Na žalost pa so še vedno bistveno manj občutljivi kot PCR-testi. Kdaj? To je nekoliko odvisno od same validacije, postopka in seveda tudi dovoljenja države.