V osnovne šole po vsej državi so se po četrtkovi odločitvi vlade, da ukrepov zaradi vse manjših epidemioloških razlik med posameznimi deli države ne bo več sprejemala regionalno, ampak za vso državo, vrnili otroci prvih treh razredov, v polnem obsegu vnovič delujejo tudi vsi vrtci.

Sorodna novica "Javnost naj poskuša razumeti, da v tako rekordnem času ni mogoče testirati vseh"

Vsi zaposleni, razen tistih, ki so koronavirusno bolezen že preboleli, se morajo ob vnovičnem prihodu testirati, prav tako tisti, ki so imeli pouk v šolah že zadnja dva tedna. Pretekli podaljšani konec tedna je tako po vsej državi potekalo množično testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Preostala večina naj bi se testirala danes čez dan, testirati pa se morajo tudi zaposleni v dejavnostih, ki se sproščajo. Na Gospodarskem razstavišču, kjer pričakujejo največ ljudi, bo zaposlenim Zdravstvenega doma Ljubljana na pomoč priskočila Slovenska vojska.

Zapleti pri izvidih hitrih antigenskih testov so se pojavili v Dobravljah v občini Ajdovščina, kjer so med 70 zaposlenimi najprej potrdili kar 18 okužb, a so poznejši PCR-testi pri vseh izid ovrgli.

Dijaški bojkot šolanja na daljavo

Tako starši kot zaposleni so vnovično odprtje pozdravili, ob tem pa izrazili upanje, da se bodo lahko v šole kmalu vrnili tudi preostali učenci.

K čimprejšnjemu odprtju srednjih šol pa medtem pozivajo v iniciativi Zahtevamo šolo, ki v torek bojkotirali pouk na daljavo. Že prejšnji teden so namreč želeli svojo zahtevo po čimprejšnji vrnitvi v šole predstaviti na šolskem ministrstvu, a so jim tam sporočili, da nimajo časa in sestanek preložili na torek. Dijaki so odgovor razumeli kot provokacijo, saj so že pred tem napovedali, da bodo v torek bojkotirali pouk in se odklopili s spleta.

Dijaki polarizirani glede vračanja v šole, sestanek z ministrico

Ministrica Simona Kustec se je popoldne preko spleta sestala s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, predstavniki Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije in Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domov Slovenije, pridružila pa se jim je tudi predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin sicer opozarja, so mnenja glede vračanja v šole in današnjega protesta med dijaki zelo deljena. "Malo več kot polovica vseh dijakov se želi vrniti v šole, medtem ko si 45 odstotkov dijakov ne želi vračanja," je pojasnila. Prav tako so dijaki razdeljeni glede današnjega bojkota. Tako se nekateri, ki se sicer strinjajo z vračanjem v šole, mogoče ne strinjajo s protestom, predvsem zaradi njegove izvedbe, je izpostavila. Po besedah Kalinove se sicer dogaja tudi, da nekateri dijaki bojkotirajo zgolj določene ure, ki se jim mogoče zdijo malo manj pomembne, recimo pri maturantih, ki bojkotirajo ure, ki niso maturitetne.

Kot je po sestanku povedala Kalinova, bo o vračanju v srednje šole na sredini seji odločala vlada. Zaenkrat jasnega načrta o tem, kdaj in kako se bodo dijaki lahko vrnili v šole, ni, je bilo pa izpostavljeno, da bo avtonomija srednjih šol ob njihovem ponovnem odpiranju velika in bodo šole na podlagi svojih zmožnosti ocenile, kako se bodo dijaki vrnili v šolo in kako bo organiziran pouk.

Odzivi šol na protest

Tudi šole so se različno odzvale na današnji protest. Tako so se nekatere šole odločile, da bodo opravičile odsotnost, ponekod pa so morali starši sporočiti, če je dijak želel sodelovati pri protestu. Na nekaterih šolah pa so se dijaške skupnosti kar same odločile, da pri bojkotu ne bodo sodelovale, je povedala predsednica dijaške organizacije.

Protest na Trgu Svobode

Ponekod po državi je protest v podporo ponovnemu odprtju šol potekal tudi v fizični obliki. Predsednik dijaške skupnosti II. gimnazije Maribor in član iniciativnega odbora protesta dijakov Matic Gosak je sicer dejal, da iniciativa Zahtevamo šolo ne organizira protesta v fizični obliki, se pa s sprehodom dijakov strinjajo.

V Mariboru se je okoli 16. ure zbrala skupina ljudi na Trgu svobode. Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, se je zbralo okoli 50 ljudi. Protestni shod, ki je vključeval sprehod po ulicah Maribora, je po navedbah policije potekal mirno, policisti pa so nekaj oseb s transparenti tudi popisali.

Upanje na dogovor

Predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je ob tem izrazila upanje, da se bodo dijaki uspeli pogovoriti z ministrico. "Podpiram dialog in verjamem, da če se pogovarjamo, da se lahko tudi kaj dogovorimo, in mi je samo žal, da ni prišlo do teh pogovorov," je še dejala Počkarjeva.

Srednješolski pobudi so se pridružili tudi predstavniki staršev učencev mariborskih in okoliških osnovnih šol in danes pozvali k desetminutni prekinitvi pouka na daljavo. S tem so opozorili na nujno zagotovitev ustreznejšega izvajanja šolanja za vse učence. Pobudo so podprli tudi ravnatelji in učitelji teh šol.

Velenjski dijaki pričakujejo, da ministrstvo pretehta odločitve

Mladinska aktivistična organizacija Velenje je na velenjskem Titovem trgu organizirala protestno branje javnega poziva k odprtju šol. "Zahtevamo takojšnjo možnost šolanja v živo za tiste, ki si to želijo in potrebujejo. Ne dvomimo v obstoj virusa in ne zavračamo smiselnih ukrepov, prav tako ne dvomimo v potrebnost cepljenja, vendar se preprosto ne strinjamo s samovoljnostjo oblasti," je dejal dijak Bruno Šonc. Velenjski dijaki tako od šolskega ministrstva zahtevajo, da še enkrat pretehta svoje odločitve in najde rešitve, da lahko šola spet postane vir učenja in znanja, ne pa samo stranska aktivnost, ki jo lahko prekine že slaba internetna povezava.

Opozicijska podpora dijakom

V LMŠ-ju in Levici razumejo nekatere dijake, ki so bojkotirali pouk na daljavo. V LMŠ-ju so namreč prepričani, da po več kot 100 dneh šolanja na daljavo ni nobenega razloga več, da se dijaki ne bi vrnili v šolske klopi. "Vlada mora zato takoj zagotoviti ustrezne pogoje za vrnitev, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov," so pozvali.

"Kako je tudi mogoče, da ob vseh domnevno pripravljenih scenarijih ob morebitni epidemiji pristojno ministrstvo dopušča le dva – dom in šola? Zakaj avgustovsko hvaljenje s preučenimi različicami pouka, ko pa vlada očitno pozna le črno in belo, vmesnih barv in odtenkov pa ne," so še zapisali. Ob tem se sprašujejo, zakaj vlada v tem času ni predlagala vsaj izmeničnega pouka.

Koordinator Levice Luka Mesec pa opozarja, da smo država z najdaljšim zaprtjem šol v EU-ju in da "smo ena od redkih držav, ki še ni dojela, da se koronavirusa ne da premagati z represijo, ampak samo tako, da se med državljani ustvarja zaupanje". "V tem smislu popolnoma podpiramo današnje početje dijakov, lahko se samo podpišemo pod njihove zahteve," so zapisali. Tudi v Levici menijo, da bi šole morale biti prve, ki se jih odpre, in zadnje, ki se jih zapre.

V mariborskih osnovnih šolah v opozorilo na kratko prekinili pouk

Predsednik Aktiva sveta staršev mariborskih šol Alen Bastič je za Radio Slovenija dejal, da pobudo iniciative Zahtevamo šolo podpirajo, zato so pozvali k desetminutni prekinitvi pouka tudi v osnovnih šolah. "Tej pobudi se pridružujemo. Jih podpiramo pri njihovih prizadevanjih, ker se nam zdijo smiselna in mislimo, da je v tem času bilo premalo narejenega, da bi se lahko šolanje odvijalo ne samo na daljavo, ampak tudi po drugih modelih."

V aktiv je sicer vključenih 28 osnovnih šol iz Maribora in širše okolice. Koliko učencev je ob 9.02 za deset minut prekinilo pouk, za zdaj še ne more povedati, saj nima vseh podatkov.

Po večmesečnem izvajanju pouka na daljavo želijo opozoriti odločevalce, da obstajajo tudi drugi načini varnega izobraževanja. "Želimo, da deležniki poiščejo načine, kako bi omogočili učencem, da se lažje vključijo v šolo. Ker trenutno prihaja do upada motivacije in drugih stisk pri otrocih," je pojasnil Bastič. "Veseli bomo vsakršne spremembe, ki bo pripomogla k izboljšanju trenutnega stanja," je dodal.

V aktivu poudarjajo, da so slovenske šole zaprte najdlje v Evropi, poleg znanja, ki ga že skoraj štiri mesece večina učencev pridobiva na daljavo, pa ima šola tudi socializacijski pomen, na katerega se žal pozablja. "Zdi se nam spodbudno, da so se srednješolci lotili problematike aktivno, zato smo se odločili, da jih podpremo. Ne gre za to, da protestiramo, ampak podpiramo idejo, naj se razišče, kaj vse je v dani situaciji še mogoče spremeniti. Prepričani smo, da sploh še nismo izčrpali vseh možnosti, denimo modelov B in C," je še dejal.

Med šolami, ki so se pridružile protestu, je Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor, kjer se po besedah ravnateljice Lidije Todorović strinjajo, da je trenutno stanje nevzdržno, zato je nujno poiskati boljše rešitve. "To traja že predolgo in otroci tega več ne zmorejo. Želimo si, da se vsaj še četrti in peti razredi vrnejo v šole, najbolje pa kar vsi, ker smo že vsi utrujeni," je dejala. Načelno so se ravnatelji po njenih besedah dogovorili, da na kratko prekinejo pouk vse šole, "če le nimajo na urniku kakšnih aktivnosti, ki jih ni mogoče prekiniti".