Njegovo delo s polnim naslovom Epidemija pametnih telefonov: nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo je v sodelovanju Mohorjeve Celovec in Mladinske knjige letos izšlo še v slovenskem prevodu Aleša Učakarja.

Manfred Spitzer (1958) je eden najpomembnejših nemških raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem možganov in vplivom sodobne tehnologije na kognitivni razvoj človeka. Slovenskim bralcem je znan po knjigi Digitalna demenca, ki je leta 2017 izšla v prevodu Stanislava M. Maršiča. V slovenskem prevodu Mateje Malnar Štembal pa je od leta 2019 na voljo tudi njegova Osamljenost: nespoznana bolezen.

Kakor pitje morske vode za žejo
O svoji knjigi pravi, da bi jo zdaj lahko poimenoval kar Pandemija pametnih telefonov, saj njihova raba zadeva pet milijard ljudi po svetu. Našel je tudi nekaj povezav z aktualno pandemijo covida-19. Zaradi virusa so namreč ljudje doma v izolaciji, zaprte so šole. Kar naenkrat imajo veliko časa, ki ga ob vseh zaslonih, ki so jim na voljo, ne zapravljajo ravno koristno.

Prepričan je, da je produkt tega, da imamo veliko časa – dolgčas. Ta pa je lahko po njegovi razlagi kot bolečina. Nihče ne mara biti zdolgočasen, tako kot nihče ne mara bolečine, zato je treba od tega pobegniti. Ljudje želimo uporabljati svoje možgane, in če si zdolgočasen, ti možgani povedo, da je treba nekaj delati. Po njegovem mnenju je najslabše, kar lahko počneš, ko si zdolgočasen, ubijanje časa z gledanjem nesmiselnih vsebin na pametnem telefonu. Primerjavo je našel v pitju morske vode za žejo, kar povzroči zgolj poslabšanje osnovnega stanja. Obžaluje, da je na milijone ur življenja otrok in mladih izgubljenih zaradi pametnih telefonov, je povedal v spletnem pogovoru za STA.

Omenil je tudi, da se ob pandemiji pametnih telefonov pojavlja tudi pandemija nedejavnosti med otroki in mladimi, zaradi česar so pridobili odvečno maso in bodo tako kot težji odrasli bolj podvrženi nevarnim boleznim, denimo raku ali kapi. Druga pandemija pa je vezana na vid, saj so zaradi preveč ždenja pred zasloni pri mladostnikih že zaznali porast kratkovidnosti. Ta pa ima lahko tudi tako hude posledice, kot je izguba vida, zato so denimo na Kitajskem oblasti že prepovedale uporabo pametnih telefonov v vseh šolah.

"Papež je noseč!"
Opozoril je tudi na to, da se prek pametnih telefonov, predvsem na družbenih omrežjih, bliskovito širijo lažne novice, čeprav gre za popolne neumnosti v slogu: "Papež je noseč!" Največjo težavo je prepoznal v tem, da lahko vsakdo objavi kar koli. "Ljudje so zbombardirani z vsebinami, o katerih odloča večina, ki pa se lahko zelo moti," je dejal.

Spitzer je poudaril, da si seveda želimo svobode govora, a tudi reguliranja novic. Dejal je, da so denimo trenutno zelo neodgovorni tisti, ki zanikajo obstoj novega koronavirusa. "Moramo se držati resnice. S tem se bomo morali spopasti, a ne bo lahko. Ne želimo si popolnega nadzora, hkrati pa si ne želimo komur koli podajati napačne informacije. Najti bomo morali srednjo pot, kar pa ne bo lahko," je prepričan.

In kako pametni telefoni vplivajo na čustveni razvoj? Avtor poudarja, da se prepoznavanja čustev in empatičnosti lahko naučimo le v stiku s sočlovekom. Če pa interakcij z drugimi ni dovolj, ta občutek izgubljamo: "To me straši. Ne želim si živeti v družbi zombijev, ki jim je vseeno, kaj drugi čuti."

Manfred Spitzer zato poudarja, da se morajo zato posamezniki odzvati in zaščititi svoje otroke pred vso tehnologijo, ki je na voljo, saj jim dejansko škodi, povrh vsega pa jih izjemno hitro zasvoji. Po njegovem mnenju je pomembno tudi, da so starši v vzor otrokom – če bo starš med jedjo bral s telefona, bo namreč to počel tudi otrok.