Novela zakona o mednarodni zaščiti po navedbah predlagatelja zagotavlja hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa bi v največji meri izkoreninila zlorabo azilne zakonodaje. Predlog je, tako kot novela zakona o tujcih, že dobil zeleno luč DZ-ja za nadaljnjo obravnavo, v razpravi pa so nekateri poslanci menili, da so predlagane določbe preveč restriktivne, medtem ko bi jih drugi še bolj zaostrili. Na odboru za notranje zadeve je ob obravnavi novel zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti sicer pričakovati dolgo in polemično razpravo, saj sta bila predloga deležna ostrih kritik, člani odbora pa bodo pretresali tudi številna vložena dopolnila.

V Levici so pred dnevi tudi opozorili, da je predsednik odbora Branko Grims sejo odbora sprva sklical za sredo, a jo 25. februarja nato "samovoljno prestavil" na dan prej. S tem je skrajšal čas med sklicem in izvedbo seje delovnega telesa onkraj poslovniško dopustnega minimuma, saj da bi jo moral sklicati 14 dni pred sejo. Kot so opozorili v Levici, bi takšna praksa tudi v prihodnje lahko opozicijskim poslancem onemogočila kakovostno in pravočasno pripravo na obravnavo zakonskih predlogov.

Sorodna novica MNZ: Posilstvo, kot ga je bila deležna prosilka, ni ponižujoče po definiciji iz konvencije

Minister Hojs prepričan, da je rešitev v skladu z ustavo

Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da vlada pretirano in neutemeljeno zaostruje azilno zakonodajo. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Lucija Dimnik Rikić, največ kritik leti na 10. a in 10. b člen zakona o tujcih, ki v primeru kompleksne krize migrantom praktično onemogočata dostop do azilnega postopka. "Ustavno sodišče je taka člena v njunem bistvu že presojalo in ugotovilo, da naša ustava takih posegov v temeljne človekove pravice ne omogoča. Zato nam res ni jasno, kako je lahko tak predlog ponovno na mizi in ponovno resno obravnavan," je za Radio Slovenija povedala Urša Regvar iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs sicer meni, da jim je tokrat uspelo pripraviti tako rešitev, kot so jo leta 2019 naložili ustavni sodniki.

V predlogu je sicer predvideno, da bi kompleksno krizo razglasila vlada, kar je naletelo na številne očitke, o skladnosti predloga z ustavo in spoštovanju ustavne odločbe pa je v obširnem mnenju podvomila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Na podlagi tega mnenja je vlada po navedbah Hojsa že vložila dopolnilo, po katerem bo kompleksno krizo razglasil DZ. K predlogu je sicer vloženo še veliko število dopolnil.

"Zapiranje meja ne reši ničesar"

Nevladne organizacije so poslance pozvale k zavrnitvi predloga, v nasprotnem primeru pa bo po njihovem prepričanju nujna ponovna ustavna presoja. Država v nobenem primeru tujca ne sme izgnati ali prisilno vrniti v državo, kjer bo ogroženo njegovo življenje, svoboda ali mu grozi mučenje, ob tem poudarja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija: "Zapiranje meja ne reši ničesar. To je navidezna rešitev, to je samo izgovor za neukrepanje in neprevzemanje odgovornosti za eno od najbolj ranljivih skupin."

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki opozarja tudi na krčenje pravic tujih delavcev, pa je prepričan, da je zakon ne le vsebinsko, ampak tudi družbeno nevaren. "V bistvu širi stereotipe o migrantih na način, da so to v bistvu ljudje, ki pridejo sem parazitirat na slovensko socialno državo. Ko se o tem pogovarjaš z migranti, so izjemno užaljeni – oni so prišli sem normalno živet, delat, plačujejo davke," poudarja Lukić. Nevladniki so kritični tudi do novele zakona o mednarodni zaščiti, ki med drugim skrajšuje integracijsko obdobje z zdajšnjih treh let na dve leti in tako še otežuje uspešno vključevanje beguncev v našo družbo.