Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je napovedal, da bo že jutri (sreda) predlagal zamik t. i. epidemiološke ure (omejitve gibanja) z 21. na 22. uro. Ta ukrep je načrtoval že pred časom in bi ga predlagal tudi, če bi bila celotna država z epidemiološkega vidika rdeča, je povedal v Odmevih. Dan se namreč daljša, kmalu bomo spet premaknili kazalce na uri, in prav je, da imajo ljudje čas za razna opravila okoli hiše, delo na poljih, morda večerno rekreacijo, je povedal. Ni pa še znano, kdaj bo ukrep dejansko uveljavljen.
Statistična regija JV Slovenija ne izpolnjuje več pogojev za t. i. rumeno fazo epidemije. Se bo vlada držala epidemiološkega "semaforja" in ukrepe vrnila v rdečo fazo? Hojs bo po lastnih besedah zagovarjal stališče, da se tam ohranijo ukrepi iz rumene faze vsaj še za teden dni in se pri tem spremlja, kako se to odraža na številkah. Prepričan je namreč, da zdajšnje poslabšanje ni posledica odpiranja.
Nasprotujoče si izjave ministra
Hojs je dopoldne v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo zavrnil razlage, da trenutne omejitve prepovedujejo protestiranje. To po njegovih besedah ne drži, "res pa za organizacijo kakršnega koli dogodka potrebujete dovoljenje po zakonu o javnih zbiranjih". "Za večino dosedanjih protestov pa vlog za dovoljenje ni vlagal nihče, zato so bili vsi nedovoljeni," je dejal.
Če bi nekdo trenutno vložil prošnjo za dovoljenje za shod do 10 ljudi, bi ga po besedah ministra "verjetno dobil, saj je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi, ne vem pa, kdo bo vložil vlogo samo za 10 ljudi, glede na to, da je organizator tudi odgovoren, da je vse, kot mora biti".
Zvečer v Odmevih pa je povedal nekoliko drugače. 10 ljudi ne more dobiti dovoljenja za protestni shod, saj to glede na veljavni odlok ni mogoče. Lahko pa ljudje protestirajo prek digitalnih družbenih omrežij, pišejo pisma, najemajo oglase itd.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Trditve ministra Hojsa so neresnične
"Odlok predvideva popolno prepoved shodov, saj določa, da so začasno prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi. Ta izrecna in absolutna prepoved shodov, torej protestov, je bila podaljševana in velja še zdaj - tudi trenutno veljavna ureditev, ki bo veljala vsaj do 12. marca, izrecno in brez izjeme prepoveduje shode. Omenjena prepoved v odloku pristojnim organom ne omogoča izdaje dovoljenja za proteste," so opozorili v pravni mreži in dodali, da je sredi februarja namestnik direktorja policije Tomaž Pečjak na vladni novinarski konferenci ob ponovnem dovoljenem zbiranju do deset ljudi izrecno izjavil: "Do 10 ljudi se lahko skupaj zbere na določenem območju, vendar pa ne z namenom shoda."
Prav tako pa je bila za organizacijo petkovih protivladnih protestov v Ljubljani sredi februarja podana vloga osebe, ki je želela organizirati protest do desetih oseb, kolikor je dovoljeno število zbiranja.
"Vloga je predvidevala organizacijo protesta v petek, 25. februarja 2021, na katerem bi se do deset udeležencev postavilo v medsebojnem razmiku dveh metrov in bi tako stalo predvidoma od 30 do 60 minut, z maskami in v tišini. Policija je vlogo s predlogom, da se prošnja za izdajo dovoljenja zavrne, odstopila upravni enoti. Ta je izdala negativno odločbo, na katero se je vložnica pritožila, in pritožba je še vedno v presoji pri ministrstvu za notranje zadeve, ki je pritožbeni organ. Izjava ministra Hojsa, ki trdi, da nihče ni podal vloge za organizacijo protesta za deset ali manj ljudi, če pa bi vlogo podal, bi dovoljenje za protest verjetno dobil, torej ne drži," so še navedli v pravni mreži.
Minister zavrača očitke
Zaradi kaznovanja protestnikov je del opozicije v DZ-ju vložil zahtevo za parlamentarno preiskavo. Prepričani so namreč, da je Hojs osebno odredil konkretno ukrepanje proti protestnikom, kar minister zanika.
Prav tako zavrača očitke, da se nedovoljeno vmešava v delo policije. "Bo pa preiskava najbrž pokazala, da si v okviru zakona drugače predstavljamo, kaj pomenita usmerjanje in nadzor nad policijo," meni. "Če želim, da npr. policija dela več pri gospodarskem kriminalu takih in takih razsežnosti, je to neka usmeritev, ki je zelo splošna. Ko to prevedeš v bolj politični jezik, pa bo nekdo rekel, da sem se spravil na nekoga, ker da ima ta politični vpliv v gospodarstvu." Pripravljene ima tudi dokumente, "ki bodo pokazali, kako se je delalo v preteklosti in kako se dela zdaj", je navedel. Kot primer je omenil, da ob nastopu njegovega ministrovanja ni dobival vseh podatkov OKC-ja kot njegovi predhodniki.
Hojs napoveduje tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji tako, da se bo moralo tožilstvo ob prejetju obvestila od policije posebej izreči, ali je primer prevzelo v usmerjanje in vodenje ali ne. Spremembe bodo del zakonskega svežnja skupaj z zakonom o nadzoru državne meje in zakonom o javnem redu in miru, ki ga namerava v DZ poslati nekje na začetku aprila. Pri zakonu o javnem redu in miru bo šlo za poenostavitev izrekanja kazni, ne pa tudi njihovo zvišanje. V naslednjih mesecih se obetajo tudi uskladitve zakonodaje in podzakonskih podpisov z nedavno sprejetimi spremembami zakonov o osebni izkaznici in prijavi prebivališča.
Glede sklepa, po katerem bi vlada pozvala ministrstvo za notranje zadeve, naj preveri, ali je na STA-ju prišlo do sumov kaznivih dejanj, pa je dejal, da ve le to, da je bila razprava o tem na seji vlade predvidena, a nato ni bila na dnevnem redu.
Številne zamenjave na vrhu policije
Na vrhu policije so se v času, ko ministrstvo vodi Hojs, zamenjali štirje generalni direktorji oz. vršilci dolžnosti. Delo zdajšnjega, Antona Olaja je tako zgodaj še težko ocenjevati, pravi, je pa na ministrstvu, kjer je bil predtem državni sekretar, po njegovi oceni delo opravljal zelo profesionalno.
Za njegovega predhodnika Andreja Juriča, ki "je bil morda kdaj preveč sindikalističen", Hojs pravi, da se je sam odločil, da ne bo kandidiral za direktorja, je pa z "njim korektno sodeloval".
Glede odstopa Antona Travnerja pa pravi, da bi "morda danes počakal še kakšen dan, preden bi ga sprejel".
Javnost stavke ne čuti
Glede stavke, ki jo Policijski sindikat Slovenije izvaja od sredine januarja, Hojs verjame, da bodo "to zadevo rešili do konca marca". Z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom sta "tik pred tem", da se dogovorijo, da ocenjevanje za napredovanje prestavijo z marca na november, zagovarja pa tudi izstop policistov iz enotnega plačnega sistema, čeprav opaža, da so sindikati "zdaj, ko je treba to podpisati," postali nekoliko zadržani.
Ocenjuje tudi, da javnost stavke ne čuti, saj je po zakonu zelo omejena, hkrati pa po njegovih podatkih pri obračunih plač evidentiranih stavkajočih ni. "Morda stavkajo, a za obračune plač tega ne navajajo, saj očitno raje dobijo celotno plačo," dodaja.
Glede javne objave plač, ki je razburila sindikate, pravi, da za zdaj ni nobenega razloga, da tega ne bi nadaljevali. Zanimivo se mu sicer zdi, da druga objava plač za januar ni dvignila medijskega prahu. So pa zaradi večje preglednosti v drugo natančno navedli, koliko je bilo dodatka za delo v tveganih razmerah in delovno uspešnost, prav tako na željo policije niso več pri vseh imenih navedene enote, kjer so zaposleni policisti.
Slaba kadrovska slika v policiji
Kadrovska slika v policiji je še vedno slaba, zato je "v letošnjem letu naročil, da se vpis v izobraževanje policistov z 200 poveča na 300 mest".
Na zadnji seji je vlada sicer vnovič zaostrila nadzor na meji, kar bo dodatno obremenilo policijo, a težav ne pričakuje: "Si ne predstavljam, da pri 8000 zaposlenih v policiji ne bi zmogli zagotoviti 30 nadzornih točk na vseh treh mejah".
Pri nadzoru zaradi pandemije je znova opozoril na pomanjkanje enotnih evropskih pravil: "Ne razumem, kako ni mogoče stvari urediti tako, da moraš, ko prideš v schengensko območje, imeti pri sebi negativni test na koronavirus, ne pa, da rečeš, da si v tranzitu in da ta ni potreben." Po njegovih besedah zato na predlog svetovalne skupine razmišljajo o obvezni karanteni.
"Torej ne bi bilo dovolj, da imaš negativni test ali si cepljen, ampak bi bilo treba v vsakem primeru v karanteno."
Kritike Hrvaške
Hojs je bil v preteklosti večkrat kritičen do Hrvaške, da zunanje meje EU-ja ne varuje dovolj dobro. Zdaj meni, da se stvari nekoliko izboljšujejo, predvsem ker je v intenzivnih postopkih za vstop v schengen.
"V glavnem Hrvaški zamerim to, da migrantov, četudi jih vračajo v BiH, ne vnašajo v sistem Eurodac, s čimer bi bili zavedeni kot država, kjer je tujec najprej registriran" in kamor bi ga lahko pozneje vrnili, je navedel. Vrača pa Slovenija po dvostranskem sporazumu na Hrvaško tiste, ki ne izrazijo namere za azil.
Pri porazdeljevanju bremen migracij je Slovenija sicer zagovornica prostovoljne solidarnosti, predlog migracijskega pakta, ki ga je predstavila Evropska komisija lani jeseni, pa navaja načelo obvezne solidarnosti. Po besedah Hojsa je trenutno vrzel med obema konceptoma kar globoka. "Slovenija je za solidarnost in je pripravljena tudi na kakšno obvezno premeščanje, a le če se dogovorimo, koliko največ beguncev je v EU-ju upravičenih do azila."
Poleg tega je, kot pravi Hojs, vse skupaj zapletlo mnenje pravne službe Evropskega sveta glede pakta o migracijah in azilu in bomo "izgubili zagotovo nekaj mesecev, da se bo ta pravna kolobocija razpletla". Zato ne ve, ali bo Slovenija med predsedovanjem Svetu EU-ja na tem področju lahko pokazala kakšen bistven napredek.
Na področju notranjih zadev bo med predsedovanjem na agendi še boj proti zlorabi otrok, pri čemer si Hojs želi, da bi vključili tudi Srbijo in BiH. Druga pomembna tema pa bodo kompetence Europola in Frontexa. Sam bi te okrepil.
Ministru pri vodenju resorja pomagata državna sekretarja. Božo Predalič je nedavno prišel z generalnega sekretariata vlade, kar je sprožilo ugibanja o možni zamenjavi na ministrstvu. Hojs teh ugibanj, kot pravi, ne more zavrniti, "saj je ta odločitev v rokah predsednika vlade". A je spomnil, da premier ovojnice z njegovim odstopom ni sprejel, do Predaličevega imena pa sta prišla skupaj, saj je tudi sam želel, da je to nekdo iz SDS-a.
Drugi državni sekretar Franc Kangler namreč prihaja iz neparlamentarnega NLS-ja, kar se zdi Hojsu dobro z vidika grajenja zaupanja s skupino, ki se ustvarja okoli SLS-a, NLS-ja in drugih in bo po prepričanju Hojsa na naslednjih volitvah prestopila parlamentarni prag.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje