Sorodna novica Bizjak Mlakarjeva: Imamo 10.000 članov, apetitov po našem terenu je veliko

Sorodna novica Neuradno naj bi svet SMC-ja razpravljal tudi o položaju Zdravka Počivalška

Dolgoletni predsednik DeSUS-a Karl Erjavec se je po kratki vrnitvi na čelo stranke spet umaknil, do kongresa jo bo vodil dozdajšnji podpredsednik Anton Balažek. S tem se je zaokrožilo burno, pretresov polno leto za DeSUS. Več menjav vodstva, izstop iz koalicije, pretresi na lokalnih odborih, izključitev poslanca, očitno nerazrešljiv konflikt med Erjavcem in poslanci ...

Tudi v SMC-ju ni mirno. Po poročanju medijev je več lokalnih odborov nezadovoljnih s predsedovanjem Zdravka Počivalška, slednji se je na članstvo in nekaj drugih političnih akterjev obrnil s pismom.

Obema strankama pa javnomnenjske ankete že dlje časa napovedujejo izpad iz parlamenta.

Dogajanje sta za MMC komentirala sociolog in nekdanji politik Pavel Gantar ter javnomnenjski strokovnjak Andraž Zorko.

Gantar: To je politična upokojitev Karla Erjavca

Erjavec je kmalu po zasedbi položaja postal papirnati predsednik: ni mogel doseči odstopa kmetijskega ministra iz kvote DeSUS-a, ni mogel prepričati lastnih poslancev, izkazalo se je tudi, da niti znotraj drugih strankinih struktur nima tako močne podpore. Ostali sta samo dve možnosti: da se stranka odreče poslancem ali pa lastnemu predsedniku. In odšel je Erjavec, kar ni presenetljivo, je povedal Gantar.

Odstop je še manj presenetljiv, ker se je malo predtem zaposlil v podjetju Iskratel. "Kar me je pa res presenetilo, je to, da po objavi te novice o zaposlitvi v Iskratelu ni bilo na družbenih omrežjih in drugje nekega velikega začudenja ali zgražanja, kot je v navadi, ko gre politik na tako visoko mesto. Kar pomeni, da je pravzaprav vsem političnim akterjem v parlamentu ustrezalo, da se Erjavec umakne iz politike v kakšno ugledno službo, kjer mu bo tako rekoč prepovedano se ukvarjati s strankarsko politiko. Današnji dogodki so samo posledica tega. Erjavec se je politično dejansko upokojil."

Za Gantarja je posebej poveden molk desnega pola. "Kolikor poznam razmere, si upam trditi, da predsednik uprave Iskratela Erjavca ni vzel na slepo, ampak je vedel, da ima neko tiho privolitev Janše ali pa teh političnih struktur, ki jim je veliko do tega, da se Erjavec umakne iz politike."

Sorodna novica Maksuti: Janša zdaj lahko počne, kar koli hoče. Čakš: Labodji spev Karla Erjavca.

Kdo je pri tem največ pridobil? SDS in predsednik vlade Janez Janša, je ocenil Gantar. Potrditev teze vidi tudi v dejstvu, da je vodenje stranke sprejel Balažek. "To pomeni, da je stranka v odnosu do Janše nevtralizirana, pacificirana, če ne še nekaj več. Po mojem mnenju bo v nadaljevanju zvesta koaliciji, iz katere je sicer formalno izstopila."

Kakšna pa je prihodnost DeSUS-a? Gantar je prepričan, da smo priča koncu ene izmed stalnic slovenskega političnega prostora. Nadaljevali se bodo izstopi predvsem levosredinskega segmenta članstva, javnomnenjska podpora bo padala. "Mislim, da stranka naslednjih volitev verjetno ne bo preživela." DeSUS sicer lahko to poskuša obrniti z novim predsednikom, a sogovornik ne vidi močnih kandidatov, mednje ne uvršča niti trenutnega kmetijskega ministra.

Gantar: Za SMC je vlak odpeljal

Niti SMC-ju Gantar ne pripisuje svetle prihodnosti. Tudi pri tej stranki bomo priča izstopom, a vsaj za zdaj jih ni dovolj, a bi zategnili zavoro. "Očitno je še nekaj takih, ki vendarle upajo, da je še kje vagon, tisti zadnji vagon, na katerega bi lahko skočili. Vendar mislim, da je vlak odpeljal." Morda bo v prihodnosti še kakšen večji razkol v stranki ali pa konflikt s širšo koalicijo, na primer pol leta pred volitvami, a takrat bo že prepozno, je prepričan sogovornik.

SMC po Gantarjevih besedah ni več levosredinska stranka. "Ta stvar je pokopana. Tu in tam jo Počivalšek še omeni. Ampak SMC je zdaj nekaj povsem drugega, sprejema in glasuje za stvari, ki jih je predtem eksplicitno zavračala. Stranka, taka kot je, nima možnosti preživetja."

Zorko: Čisto preveč afer in mrcvarjenja

Sorodna novica Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge

Za Zorka Erjavčev odhod ni bil nepričakovan, sploh po novici o Iskratelu in spodleteli politični nezaupnici, je bil pa nenavaden. "Človek si ne bi mislil, da bo nekdo, ki je odšel z mesta predsednika in se nato vrnil, tako hitro odstopil."

Zorko je za odtenek bolj odprt glede prihodnosti DeSUS-a. Pred stranko so trdi časi, a izpad iz parlamenta ni povsem zagotovljen. "To mrcvarjenje je trajalo leto in dva meseca. Da v tem času trikrat izgubiš predsednika, verjetno ni dobro za prihodnost stranke. Čisto preveč afer, zapletov in neke neodločnosti. In da se poslanci vedejo kot samostojna enota, zagotovo ni dobro vplivalo na razplet dogodkov. Res ne vem, kako bodo to uredili."

Začelo se je pri povezovanju z Jankovićem

Sorodna novica Erjavec: Janković je edina oseba na levici, ki je sposobna povezati vse tri stranke

Zorko je podal nekoliko širšo sliko in spomnil, da padanje javnomnenjske podpore DeSUS-u ni novo. Začel ga je kar sam Erjavec. Leta 2014 je namreč DeSUS prejel deset odstotkov glasov, štiri leta pozneje pa le še pet. Kaj se zgodilo vmes? "Stranka je svojo javno podporo razpolovila po potezi Karla Erjavca, ko je ta skupaj z Zoranom Jankovićem ustanovil levi blok."

Nato so leta 2020 zamenjali predsednika, prišla je Aleksandra Pivec, in ko so se začele z njo povezane afere, se je podpora še enkrat prepolovila in padla med dva in tri odstotke. Ko se je Erjavec vrnil in stranko potegnil iz koalicije, se je padanje umirilo, "a ne tako zelo".

Kako naprej? "Zdaj, ko so ostali brez dolgoletnega predsednika, so se postavili v pozicijo, ki bi ji Slovenci rekli ne tič ne miš. Niso ne koalicija, a niti skupaj s preostalimi v opoziciji. Hočejo biti nekaj posebnega. Mislim, da jim bo podpora še padala, razen če se ne zgodi kakšen čudež, da stranko prevzame vidna oseba z ugledom v širši javnosti, ne le znotraj strankine baze, ki bo ustrezno prisotna v medijih."

Ima Zorko koga v mislih? Nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja. Slednji je sicer večkrat dejal, da tega noče, a glede na številne druge lupinge tudi ta ne bi bil preveč presenetljiv. "On je zagotovo eden vidnejših članov z dovolj velikim ugledom v bazi. Drugega pa ta hip ne vidim. "

(Ne)ideološkost DeSUS-a

Zorko je kot pomemben dejavnik izpostavil ideološko opredeljenost stranke. DeSUS je bil vedno stranka, ki se zavzema za interese upokojencev. "Po definiciji mora imeti pragmatičen odnos do sodelovanja z vsemi strankami."

DeSUS je med letoma 2004 in 2008 sodeloval v prvi vladi Janeza Janše, pa mu podpora zato ni nič padla, je spomnil. Ko pa se je leta 2018 postavil na "izrazito ideološko pozicijo levega bloka" z Jankovičem, je izgubil polovico podpore.

Če bo DeSUS nadaljeval delo v obstoječi vladi, se mu po Zorkovi oceni podpora ne bo znižala (bolj kot se je doslej). Bo pa stranka v nevarnosti, če bo zaradi tega izpadla nenačelna ali neizrazna in se "izgubila v vmesnem prostoru". Še posebej ob dejstvu, da v zadnjih nekaj letih upokojence izrazito nagovarja stranka SAB. "Konkurenca je zdaj absolutno večja kot nekoč."

Zorko: Pismo dojemam kot Počivalškov klic v sili

Sorodna novica Ministrica Kozlovičeva ne razrešuje zastoja pri imenovanju tožilcev

Stranka SMC je po Zorkovih besedah "zašla na pot brez vrnitve". V vodstvu so drugi ljudje kot pred leti, vrednote, ki jih je pred leti zagovarjala, pa zdaj "tepta". Pri tem je spomnil na nastop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič v Studiu City in izjavo šolske ministrice Simone Kustec o kaznih za dijake protestnike. SMC dandanes samo še sledi interesom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in obstanku v koaliciji za vsako ceno in v izogib predčasnim volitvam, je zatrdil.

"Nič ni narobe, če se stranka transformira v neko liberalno obliko desne stranke. Ampak to ni to, kar danes gledamo."

"Za SMC je prišel dan odločitve. Ali gre naprej po poti brez vrnitve ali pa se še zadnji hip ustavi in razmisli, kje je dejansko njena pozicija na političnem trgu." Morebiten konflikt z SDS-om in preostankom koalicije pred volitvami bi bil že davno prepozen, je prepričan Zorko.

Da stvari niso na mestu, se po Zorkovih besedah zaveda tudi sam predsednik stranke Počivalšek. "Današnje pismo Počivalška gledam kot na poskus distanciranja od SDS-a. Med vrsticami sem ga razumel tudi kot neki klic v sili nekoga, ki se zaveda, da ni na pravi poti in da tole ne gre v pravo smer. Pa ne ve čisto točno, kaj narediti, in bi bil vesel, če bi mu kdo pomagal".

"Ampak Zorčičev odziv v tvitu je bil zelo jasen, zelo poveden. Povedal je več kot vse besede, kot jih je v tistem pismu."

"Čeprav mislim, da je bil odziv LMŠ-ja v tej situaciji čisto naiven in nekoliko kratkoviden," je komentiral Zorko.

Kaj bo z levo sredino?

Če se bodo napovedi uresničile, bo slovenska politična scena ostala brez dveh močnih strank, ki sta se profilirali kot levosredinski (vsaj na začetku, mnenja o današnji usmeritvi so deljena). SMC je močno zmagal na volitvah leta 2014, leta 2018 pa je pobral skoraj 100.000 glasov in tako pustil izrazit odtis v slovenski politiki. DeSUS pa je na sceni že od leta 1991, od leta 1996 je nenehno v parlamentu in od vseh političnih strank tudi najdlje v slovenskih vladah. Hipotetično izginotje teh dveh strank bi torej ne bi bilo samo zgodovinsko, nedvomno bi vplivalo na slovensko politično dinamiko. A sogovornika nista enotnega mnenja, kakšen bi bil ta vpliv.

Gantar je prepričan, da si bo leva sredina – ali pa socialno-liberalna opcija – še lep čas lizala rane. "Prihodnost te opcije je zelo negotova. Mislim, da bodo potrebna leta in leta, če se bo sploh kdaj uspela reformirati in preoblikovati. Podobno kot Damijan ne polagam preveč velikih upov v stranke, kot sta LMŠ in SAB. Tu je preveč zamer in podobnega. Prav tako ne vidim možnosti, da bi neka nova stranka z vizijo presekala stanje. Sem zelo pesimističen, vsaj srednjeročno, glede neke nove grupacije na sredini ali levi sredini političnega prostora. Čas, ko se na površje prebija polarizacija, je sploh neugoden za sredinske politične usmeritve – te so prve žrtve polarizacije."

Sociolog in nekdanji politik je še posebej izpostavil polarizacijo kot pomemben družbeno-politični dejavnik. Prinese lahko samo slabe stvari. V tem polariziranem prostoru, polnem boja in izključevanja, bo žrtvovanih preveč javnega dobrega, interesov družbe in države. "Pripelje lahko celo do tega, da bo Slovenija postala t. i. failed state, spodletela država, kjer ni mogoče nič več sprejeti, nič več dolgoročno zasnovati, kjer je vse predmet takojšnjega polariziranega pristopa in ni iskanja skupnih imenovalcev, kjer je celo prizadevanje, da bi tiste, ki so še na sredini, odstranili in podobno. Ne morem ponuditi nič drugega kot zelo pesimistično interpretacijo. Res upam, da nimam prav."

Zorko je drugačnega mnenja. Relativno največji del slovenskega volilnega telesa je že dolgo socialno-liberalen, in če SMC-ja ter DeSUS-a ne bo več, bo pač poiskal druge (nove ali stare) predstavnike leve sredine. "Ta vrednotna usmeritev je v slovenskem volilnem telesu v večini. Ni ne levo ne desno, ampak je to neka socialno-liberalna demokracija. Dolga leta jo je uspešno zastopal LDS, nato se je to porazgubilo in z zadnjimi volitvami dejansko prvič razbilo na več strank. Zdaj je le vprašanje, ali lahko to še nekdo sestavi skupaj. Če bo, bo to zmagovalna opcija na volitvah."

Slovenska družba pa je že ves čas polarizirana, zdaj nič bolj kot nekoč. Polarizacija je le prišla bolj do izraza v javnem življenju, predvsem s pomočjo digitalnih družbenih omrežij, je prepričan Zorko. Nekaj krivde za to je pripisal stranki SDS in "trumpistični strategiji", ki ima posledice tako na levem kot na desnem polu. "Prepričan sem, da bo v trenutku, ko bi se pojavil nekdo, ki je sposoben nagovoriti socialno-liberalno večino, tega hitro konec."