Komisija je pripravila poročilo, v katerem je pregledala ravnanje 39 tretjih držav, tudi Turčije, zlasti ko gre za ponovno sprejemanje nezakonitih prebežnikov, je povedala komisarka po virtualnem zasedanju notranjih ministrov Evropske unije (EU).

Na podlagi tega poročila je treba po njenih besedah opredeliti ožjo skupino držav, na katere se je treba osredotočiti. Če te države ne bodo zagotovile zadostnega napredka, je Johanssonova pripravljena predlagati vizumske omejitve, v primeru dobrega sodelovanja pa boljše vizumske pogoje.

Korenček in palica

Na vprašanje, ali bo med negativnimi vzvodi tudi omejevanje razvojne pomoči, je komisarka odgovorila, da Unija sicer ne bi smela groziti s tem, a da je vendarle treba uporabiti vsa orodja, ki so na voljo.

Zasedanje je bilo po navedbah Johanssonove dobra priprava na skupno zasedanje notranjih in zunanjih ministrov EU-ja, ki bo v ponedeljek. V ospredju srečanja naj bi bilo prav vračanje in ponovni sprejem prebežnikov. Komisarka pričakuje, da bodo opredelili države, na katere naj bi se osredotočili.

Slovenija predlog podpira

Po navedbah Evropske komisije so leta 2019 v EU-ju izdali okoli 500.000 odločb o vrnitvi, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 ljudi.

Slovenija se strinja z načelom spodbud in kazni. Podprla je tudi čimprejšnje oblikovanje prednostnih seznamov držav. "Ker bodo pogajanja o celoviti migracijski politiki dolgotrajna, bi morali pri vračanju čim prej doseči napredek," je po navedbah notranjega ministrstva dejal minister Aleš Hojs.

Za Slovenijo so sicer pomembna jasna merila. "Če Slovenija ne more vrniti 600 ljudi v Maroko in Alžirijo, ker tamkajšnji organi ne sodelujejo pri identifikaciji in izdajanju dokumentov za vrnitev, je to v celotni statistiki zanemarljivo malo, za Slovenijo pa to predstavlja velik problem," je ponazoril Hojs.

Že leta brez napredka

Ministri so na kratko pregledali tudi stanje v pogajanjih o novem migracijskem paktu, pri čemer se je znova zataknilo zaradi vprašanja solidarnosti pri obravnavi prebežnikov, konkretno zaradi premeščanja prebežnikov iz držav pod največjim pritiskom v druge članice.

Portugalski notranji minister Eduardo Cabrita je sicer poročal o bistvenem napredku glede zunanjepolitičnega vidika migracij in nekaterih tehničnih vprašanj, a jedro problematike je drugje. Neuradno je slišati, da od leta 2016 ni bilo bistvenih premikov in da je dosje tako toksičen in težek, da preboja ni pričakovati ne v tem ne v prihodnjem letu.

Pomembna tema je bilo tudi vprašanje odpornosti ključne infrastrukture v EU-ju. Na mizi je predlog prenovljenih pravil, ki naj bi zagotovila odpornost te infrastrukture pred naravnimi nesrečami, terorizmom in zdravstvenimi krizami, kakršna je pandemija covida-19.

Sorodna novica Križev pot prebežnikov čez Balkan

Predlog direktive je za Slovenijo dobra podlaga za nadaljnje razprave tudi med njenim predsedovanjem, ko bo ena od prednostnih tem krepitev odpornosti EU-ja.

Prebežniki na schengenski meji

Pod točko razno so ministri obravnavali tudi vprašanje pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Evropska komisija je oktobra 2019 ocenila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen, s tem si je prislužila očitke, da je njena odločitev politična. Po neuradnih informacijah zdaj več članic, med njimi Nizozemska in Francija, poudarja pomisleke glede nadzora na meji in obravnave prebežnikov.