Slovenski premier Janša se na Dunaju udeležuje delovnega sestanka o razdelitvi cepiv proti covidu-19 med članicami EU-ja, na katerem sodelujejo še avstrijski kancler Sebastian Kurz ter premierji Češke, Bolgarije, Latvije in Hrvaške.

Kurz je ob srečanju objavil razpredelnico s podatki, iz katerih je razvidno, da so na Malti z vsaj enim odmerkom cepiva cepili že skoraj 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji ta delež slabih pet odstotkov, v Latviji malo nad petimi odstotki in na Hrvaškem 7,3 odstotka. Slovenija in Avstrija sta sicer z 12,4 oz. 11,4 odstotka cepljenih med veliko večino držav Unije, kjer so doslej cepili približno od deset do 12 odstotkov prebivalcev.

A kot je opozoril kancler, gre za jasen dokaz, da je šlo nekaj hudo narobe, in če tega ne ustavijo, se bodo razlike še močno povečale, države bi lahko potrebno precepljenost dosegale z razmikom celo desetih tednov, to pa bo slabo za vse.

Janša opozarja pred nepotrebno krizo

"Želimo se izogniti novi politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo junija prišli v situacijo, v kateri bi bila v polovici držav precepljenost prebivalstva 30-odstotna, v drugi polovici pa 60-odstotna. To bi namreč vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo moral EU ukvarjati predvsem z izhodno strategijo in s tem, kako omiliti in popraviti posledice, ki jih je epidemija povzročila v vseh državah članicah," pa je dejal Janša.

Poudaril je, da je nujen korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko, torej na odločitev, ki je bila skupaj sprejeta na Evropskem svetu, da se cepiva delijo glede na število prebivalcev posamičnih članic.

Nadaljeval je, da je Slovenija v tem trenutku, kar zadeva precepljenost, nad evropskim povprečjem, "a če mehanizem ne bo deloval, se to lahko hitro spremeni". "Zavedamo se, da nismo otok in da nobena država članica EU-ja ne bo mogla živeti normalno, tudi če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred covidom-19, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, ker virus meja ne pozna in vrnitev v normalno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, ne bo mogoče," je dejal.

S popravki v sproščeno poletje?

Slovenski premier sicer meni, da je prav, da je EU iskal skupne rešitve prek skupnih naročil za cepiva, da pa so se v izvedbi pojavile napake in te napake je treba popraviti. "Na vprašanje, kako lahko korektivni mehanizem deluje, je odgovor v dodatnih količinah. 14 milijonov dodatnih odmerkov cepiva je Evropska komisija že zagotovila in je velik korak v pravo smer," je dejal.

Tako Janša kot drugi premierji so bili znova kritični do proizvajalcev cepiv, ki se ne držijo obljub oziroma pogodbenih obveznosti, in do sistema dobave cepiv glede na vnaprejšnja naročila. Kot je spomnil Janša, so prav velike zamude pri dobavi cepiva AstraZenece – tega so vsi veliko naročili, videti je bilo celo, da bo na voljo kot prvo — razgalile vso razsežnost težave, o kateri govorijo danes.

Ob tem je Janša pozval, da bi morale biti vse pogodbe, ki jih je Evropska komisija sklepala s proizvajalci cepiv, javne.

"S skupnimi napori lahko EU zagotovi še dodatne nabave, najmanj od 50 do 60 milijonov cepiv. S temi količinami se lahko princip delitve izravna, s tem pa lahko vsi Evropejci konec junija računamo, da bo epidemija uspešno zaustavljena in bo pred nami normalno poletje."

Janša je v pogovorih še izpostavil, da Slovenija v drugi polovici letošnjega leta prevzema predsedstvo Sveta EU-ja, ob tem pa se pripravlja, da bomo "okrevanje gradili v bolj optimističnem ozračju".

Premierji so sicer izrazili prepričanje, da je rešitev zdaj še mogoče doseči in zagotoviti, da bo skupen pristop k cepljenju v EU-ju vendarle postal zgodba o uspehu. Vsi so tudi ponovili zavezanost skupnemu ukrepanju na ravni EU-ja in pohvalili konstruktivno sodelovanje predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Bruselj očitke zavrača

Voditelji omenjenih šestih držav so že v soboto v pismu von der Leynovi in Michelu opozorili na neenakopravno dostopnost do cepiv. V tem pismu so se med drugim zavzeli tudi za čimprejšnji sklic pogovorov voditeljev članic EU-ja na to temo.

V pismu opozarjajo, da dobava cepiv članicam Unije od farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev in da določene članice preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19. Opozorili so, da bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, kar pa "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".

Evropska komisija v odzivu na kritike ne priznava napak pri nabavi cepiv proti covidu-19, le težave s proizvodnimi zmogljivostmi, ki pa se jih trudijo odpraviti. Poleg tega v Bruslju poudarjajo, da so se o razdelitvi odmerkov pogajale članice in da se članice same dogovarjajo s podjetji o konkretni dobavi.