Prikazuje tudi, kako je ugled novinarskega ceha precej nihal, so zapisali v sporočilu za medije.

Knjiga je izšla pri založbi ZRC v sodelovanju s 15 različnimi avtorji.

"Nekako se mi je zdel novinarski poklic na neki prelomnici, ne zgolj zaradi enormnih konfliktov, ki jih v medijih sproža sedanji predsednik vlade, temveč predvsem zaradi prehoda v digitalnost, ki je močno načela vlogo, pomen, pravzaprav poslanstvo medijev in novinarskega poklica," je dejala urednica Mateja Ratej in poudarila, da s knjigo nadaljuje niz monografij o osebnostih in da se ji je zdel zdaj pravi čas za to izdajo.

V delu so predstavljeni Ivanka Anžič Klemenčič, Dušan Benko, Elvira Dolinar, Januš Golec, Jurij Gustinčič, Otmar Klipšteter, Dragica Korade, Zofka Kveder, Jana Milčinski, Franjo Pirc, Marija Podkrajšek, Ivo Štandeker, Tomaž Terček, Vladimir Travner in Angela Vode.

"Govorimo o živi materiji"
Urednica knjige Mateja Ratej je poudarila, da sama k izboru preteklih osebnosti ter avtorjev pristopa s skrajno empatijo.

"Takšen način se pri obravnavi biografskih študij pogosto izkaže za najboljšega, kajti govorimo o živi materiji, govorimo o ljudeh, ki jih ni mogoče obravnavati na matematični način," je pojasnila.

Opozoria je še, da v monografiji ni želela obravnavati zgolj izjemnih posameznikov, ker je v "neki dobi in tudi v poklicu priča sleherna osebnost, ki se je z neko dejavnostjo ukvarjala".

Dobri novinarji za družbo ključni
Nekateri od novinarjev, ki jih obravnava knjiga, so delovali v zaostrenih razmerah, v času pred in med svetovnima vojnama, ki je "precej primerljiv z današnjim časom, ko z zdravstveno krizo na neki način doživljamo padec predstavnega sveta, imaginarija, ki smo ga bili vajeni živeti v preteklih desetletjih", je še povedala Ratejeva in dodala, da so v takih trenutkih "značajne novinarske osebnosti pravzaprav ključne za to, da družba ohrani svoj kompas človečnosti in da v zaostrenih razmerah, kakršne živimo, ne izgubi svojega humanističnega poslanstva in tudi bistva".

"Novinarstvo ostaja verodostojno"
Knjigarna Azil je v sodelovanju z založbo pripravila pogovor ob izidu knjige, ki ga je povezovala Agata Tomažič.

"Novinarstvo ne glede na številne poskuse blatenja vendarle vzdržuje neko stopnjo verodostojnosti," je ob tej priložnosti dejal novinar Dela Ali Žerdin.

Katja Mihurko Poniž se je navezala na delo Ivana Cankarja Za narodov blagor, ki vključuje lik novinarja. "Cankar vidi v novinarju tistega, ki se edini upre in nagovori množico," je poudarila raziskovalka z Univerze v Novi Gorici.

"V delu govorimo o ljudeh, ne o strojih, o nekih mentalitetah, občutenjih in vrednostnih sistemih posameznikov," je povedala Mateja Ratej.

"Čeprav osebnosti obravnavamo na neki znanstveni način, pa so v bistvu biografske študije osebne, saj avtorji z ljudmi, o katerih pišejo, vzpostavijo neki odnos. Na hladen način se biografije ne da obravnavati," je še dodala urednica.