Obletnici razglasitve epidemije je sledil teden iskanja politične odgovornosti za ravnanje ali neukrepanje. Poslanci so razpravljali o dveh interpelacijah – zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec in ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, za oba je večina v parlamentu odločila, da si zaslužita ostati na položaju. Tretjo interpelacijo bo državni zbor obravnaval prihodnji teden, poslanci bodo razpravljali o ravnanju ministra za kulturo Vaska Simonitija.

Tudi dolgo pričakovana objava revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je nabavo zaščitne opreme v prvem valu epidemije označilo za neučinkovito, je akterje pustila brez političnih prask. Opozicija pa napoveduje še eno politično-pravno bitko – iskanje krivca za nenaročilo skoraj milijona odmerkov cepiv družb Pfizer in Moderna konec lanskega leta. In medtem ko LMŠ pripravlja ustavno obtožbo predsednika vlade, v SD-ju poudarjajo, da je treba najprej preveriti možnost kazenskega pregona odgovornih.

O omenjenem aktualnem dogajanju se je v oddaji Politično Tanja Gobec pogovarjala s predsednikom Državnega zbora in podpredsednikom SMC-ja Igorjem Zorčičem.

Več pa v spodnjem prepisu pogovora.

Gospod predsednik, če začneva z nenaročilom cepiv. Lani jeseni je stroka na vprašanje, katero cepivo, odgovorila, da tisto, ki bo takoj na voljo, pa smo izpustili skoraj milijon odmerkov ...

Težko to komentiram, od tega, kar ste povedali, da je povedala stroka, bi rekel tako: če je bilo na voljo in je bilo izpuščeno, je to problem. Če pa je bilo to cepivo na voljo šele čez nekaj mesecev ali čez eno leto, potem pa morda gre tukaj iskat neke razloge, da se ministrstvo za to takrat ni odločilo. Če pa mene vprašate kot državljana, pa moram reči, da mislim, da mora država izrabiti vse možnosti. Meni se dopadejo države, ki so se poslužile tudi nekih tretjih možnosti, ki so dobavile cepivo iz Rusije in Kitajske. Moram reči, da bi se bil sam pripravljen cepiti tudi s tem cepivom.

Ali se strinjate, da bo tukaj treba poiskati tisto osebo ali več oseb, ki so tako odločile?

Ne dvomim, da se bo ta zadeva preselila v državni zbor na ta ali oni način in da bomo dobili odgovore, zakaj je bilo tako.

V uvodu sem omenila interpelacijo, iskanje neke politične odgovornosti. Na eni strani je bilo videti tako, kot da noben ukrep v tem času ni bil pravi, in na drugi strani, kot da je bilo vse popolnoma v redu in da ni bilo napake. Vsaj tak se zdi epilog po teh razpravah ...

Sam ne bi rekel tako, dejstvo je, da sta vsaj ti dve dosedanji interpelaciji temeljili na tem, kar se je dogajalo v zvezi z epidemijo. Na drugi strani verjamem, da je prevladala neka ocena, da je epidemija vendarle en tak poseben pojav, ki je nepričakovano narekoval delo vseh ministrstev, še posebej ministrov za šolstvo ter delo, družino in socialne zadeve, in da je na koncu prevladalo predvsem razumevanje za to situacijo, zato interpelaciji tudi nista bili izglasovani.

Nadaljujva s poročilom Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme, da je bilo to neučinkovito. Kako vidite vlogo gospodarskega ministra in predsednika vaše stranke, gospoda Počivalška?

Moje stališče je, da je to poročilo nekako pričakovano. Tudi ta nabava opreme je potekala v nekih nepredvidenih okoliščinah. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bila nabava neučinkovita, ampak seveda neučinkovita zato, ker ministrstvo oz. država nista bila pripravljena na epidemijo.

Torej je to krivda prejšnje vlade? Ampak minister za gospodarstvo je bil isti tudi v prejšnji vladi.

Poglejte, jaz za to ne bi krivil prejšnje vlade ali predprejšnjo. Epidemija je enostavno presenetila vse na svetu.

Ali ste o tem poročilu kakšno rekli tudi v koaliciji? V njem je napisano vse – od netransparentnosti, kaj vse se je nabavljalo, neuporabne zadeve ... veliko stvari je zapisanih. Ali bo sprejet tudi kakšen ukrep?

Mi posebej o tem nismo govorili, prejšnji teden je bil namreč zelo zaseden z interpelacijami in drugo dejavnostjo državnega zbora. Zagotovo bo kakšna beseda tudi v zvezi s tem, ampak moja splošna ocena je, da je to poročilo Računskega sodišča že od začetka preveč spolitizirano, ustvarilo je preveč napačnih pričakovanj in verjamem, da so bili nekateri ob njegovi izdaji razočarani.

Stranke SDS, NSi in SNS zahtevajo odstop predsednika Računskega sodišča. Ali je tukaj SMC zraven in kaj tukaj kot predsednik državnega zbora pravite na vloženo zahtevo, da o odstopu zdaj odloča mandatno-volilna komisija?

SMC-ja pri tej pobudi ni zraven, sam kot predsednik državnega zbora menim, da mora državni zbor tukaj upoštevati določilo 10. člena zakona o računskem sodišču, ki pravi, da mora o razrešitvi predsednika oz. člana Računskega sodišča odločati komisija za nadzor javnih financ, in upam, da bo res tako.

Mimogrede, mandatno-volilno komisijo, ki pripada koaliciji, vodi gospod Hršak, ki je poslanec DeSUS-a, tudi podpredsednik državnega zbora je iz vrst DeSUS-a. Ali to pomeni, da v parlamentu DeSUS še vedno štejete v koalicijo?

Ne, v parlamentu se moramo pogovoriti v zvezi z delitvijo mest, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam. Ne nazadnje, napoveduje se še en odhod iz poslanske skupine DeSUS, tako da bo to zagotovo spremenilo razmerja in s tem mesta, ki pritičejo posameznim poslanskim skupinam, tako da je to vprašanje verjetno odprto. Samo dejstvo, da je gospod Simonović po novem član opozicije, kot zatrjuje poslanska skupina DeSUS, ni problematično. Poslovnik določa samo to, da mora biti vsaj en od podpredsednikov iz vrst opozicije.

Dobro, greva zdaj k stranki SMC. Zadnja večurna razprava na organih te stranke – vi ste, če smo prav obveščeni, predčasno odšli ... Ali je stranka tako enotna, kot sporoča gospod Počivalšek, ali v stranki obstaja struja, ki ni tako naklonjena sodelovanju v tej vladi?

Moram reči, da nisem odšel predčasno, šel sem takrat, ko smo končali sejo sveta stranke. Sam bi ocenil tako, da so stališča v stranki različna, še posebej moram reči, da je kar dosti odziva na terenu. Na to trditev, da smo enotni, lahko odgovorim samo s tem, da bom verjetno tudi sam moral narediti neko revizijo stališča do sodelovanja v stranki.

Ampak o sklepih, ki so bili na mizi, tudi niste glasovali ... Ali tudi to ni bila točna informacija?

Meni so se zdeli sklepi enostavno preskromni.

In ta sklep je bil – šlo je za neke vrste zaupnico predsedniku stranke, da vas popelje do volitev ali za kaj je šlo?

Poglejte, to samo po sebi ni problematično. Problematično je, na kakšen način. To, kar sem problematiziral na svetu, je dejstvo, da SMC ne igra tiste vloge, za katero smo se dogovorili ob vstopu v to koalicijo. In to se mi zdi, da je vredno tega razmisleka, kako naprej.

Ker nismo o SMC-ju prav veliko izvedeli v preteklih mesecih, bi vas vprašala še dve stvari. Koliko je na tem, da bo vodja poslanske skupine Janja Sluga v kratkem nekdanja vodja poslanske skupine? Ali je tudi to dezinformacija?

Težko to ocenjujem, sam Janjo Sluga podpiram kot vodjo poslanske skupine.

Kaj pa vaš položaj, če bi prišlo do volilnega kongresa, da bi utegnili biti kandidat za predsednika stranke?

Kolikor je bilo mogoče razumeti stališče večine članov sveta stranke, očitno ne bo prišlo do volilnega kongresa v bližnji prihodnosti.

Pa bi vi bili za to, da do njega pride?

Jaz se do tega ne morem opredeljevati, ker do tega ne bo prišlo.

Kaj pa STA? Zgodba o financiranju, ki ste jo vi reševali, SMC je bila pobudnik določila v PKP-ju, zdaj se ta zakon ne izvaja, vlada poziva direktorja, da odstopi. Vi ste napotili STA na sodišče, mnogi pa vam očitajo, da bi morali kot koalicijska stranka v bistvu v tej vladi uveljaviti politični vpliv za to, da se to reši. Kaj jim odgovarjate?

Tistim, ki so mi očitali to, da sem STA napotil na sodišče, lahko rečem samo, da so njihovi očitki popolnoma deplasirani. Namreč alternativa temu, da gredo na sodišče, je, da hodijo po zavetje k politiki. Mislim, da je politika dolžna, predvsem zakonodajna veja oblasti, pripraviti nek zakonodajni okvir, ki ga STA ima, ima ga v zakonu o STA-ju, dodatno še v PKP-ju, vse ostalo pa je na eni strani stvar zavez vlade oz. Ukoma in na drugi strani pravic STA-ja. Mislim, da tako kot bi morala iti tudi vlada na sodišče, če misli, da je upravičena do kakšnih papirjev, pa jih ne dobi, enako bi morala storiti tudi STA. Želim si, da se ta agonija prekine, mislim, da je škodljiva za Slovenijo, predvsem pa si želim, da bi vlada upoštevala voljo parlamenta – to se mi zdi najbolj problematično –, ki pravi, da je vlada dolžna financirati STA v skladu s poslovnim poročilom. Tukaj je zakon popolnoma jasen in ne dopušča kakršne koli druge interpretacije in izgovorov.

In če bi SMC postavil pod vprašaj sodelovanje v tej vladi, ne bi po vašem pri tej točki ničesar spremenilo?

Na zadnjem svetu stranke sem predlagal to nekoliko bolj zaostreno stališče stranke, ampak moj predlog ni bil upoštevan.

In za konec – v petek ste bili kot del političnega vrha cepljeni in, kot vidimo, ste to dobro. Kakšno je bilo sporočilo, da ste se cepili, potem ko je bilo veliko govora o tem, da boste na vrsto prišli kasneje?

Ne, sporočilo je bilo, da moramo biti tudi politiki ne nazadnje za zgled v teh časih, ko marsikdo po socialnih omrežjih in drugače problematizira samo cepljenje.