Predsednik stranke SDS Janez Janša je svojo tretjo vlado sestavil po odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, vanjo je pritegnil tudi dotedanji članici Šarčeve vlade, SMC in DeSUS, tako da so nekateri ministri tudi ob zamenjavi vlade ohranili svoje položaje.

Sorodna novica Janša: Epidemija večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku

Stranka DeSUS je decembra lani, potem ko se je na njen vrh vrnil Karl Erjavec, koalicijo zapustila, a je kmetijski minister Jože Podgoršek iz njihovih vrst ostal v vladi. Na petkovi novinarski konferenci predsednikov koalicijskih strank ob prvi obletnici vlade, na kateri je sodeloval tudi sam kot minister, se je zahvalil za zaupanje poslanske skupine DeSUS-a in premierja. Janša pa je dejal, da dokler Podgoršek uživa podporo poslanske skupine DeSUS, lahko dela naprej v vladi.

Premier je sicer dejal, da so v prvem letu 80 odstotkov svoje energije namenjali spopadu z epidemijo covida-19, zato je tudi ostalo neuresničenega marsikaj iz koalicijske pogodbe. "Morda bi ga lahko primerjali zgolj z letom 1991 in časom osamosvajanja, vsaj, kar se tiče izzivov, naporov, intenzivnosti in ukrepov, ki jih je morala vlada v tem času sprejeti," je na četrtkovi novinarski konferenci preteklo leto povzel Janša. Uresničitev ključnih točk je napovedal do rednih parlamentarnih volitev. Pri tem je omenil projekt debirokratizacije, decentralizacije, ureditev dolgotrajne oskrbe, vlada pa ima v načrtu tudi prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Kot je napovedal Janša, bi lahko lanski padec BDP-ja nadomestili letos.

Tudi v prihodnje se bo vlada še spoprijemala z obvladovanjem covida-19. "Vsi upamo, da bo Slovenija čim prej izšla iz tega v čim svetlejšo obarvanost, a za to ni nobenih zagotovil," je ob prvi obletnici delovanja vlade dejal Janša. Poudarila je, da je treba z realnostjo pričakovati tretji val, na katerega se bo vlada, kot zagotavlja, pravočasno odzvala.

Delo vlade v številkah

Vlada se je sicer doslej sestala na 63 rednih in 184 dopisnih sejah. Iz podatkov, ki so jih posredovali z Ukoma, je razvidno, da je od začetka mandata te vlade do 4. marca DZ na predlog vlade sprejel 51 različnih predpisov, še skoraj toliko jih je še v postopku priprave oziroma sprejemanja. Daleč največ predpisov je bilo sprejetih s področja ministrstva za finance, v DZ-ju jih je bilo v tem obdobju sprejetih 16.

V enakem obdobju je vlada sprejela tudi 591 odlokov, uredb in drugih predpisov, ki so v pristojnosti vlade, pri čemer se jih je velik del nanašal na ukrepe v epidemiji. Pod zdajšnjo vlado je bilo objavljenih 218 uradnih listov.

Očitki opozicije predvsem zaradi posegov v družbene sisteme

Pogoste kritike vlade iz opozicijskih strank se nanašajo na upravljanje epidemije, ki da je neučinkovito, vladi očitajo neprimerno komunikacijo z državljani, kritični pa so tudi do nekaterih protikoronskih ukrepov. Obenem pogosto poudarjajo, da vlada pod krinko koronske krize posega v različne družbene sisteme, med drugim medije, policijo, tožilstvo, univerze in nevladne organizacije, škodo pa po njihovem mnenju vlada povzroča tudi mednarodnemu ugledu Slovenije.

Članice KUL-a sicer niso uspele s predlogom konstruktivne nezaupnice zdajšnji vladi. Karl Erjavec, ki je nastopal kot mandatar KUL-a, je po neuspešnem poskusu menjave Janševe vlade 10. marca, dobre tri mesece po vrnitvi v politiko, izstopil iz DeSUS-a. Doslej tudi nobena interpelacija ministrov v DZ-ju ni prejela zadostne podpore, v naslednjih tednih pa bodo obravnavali še tri, ki so že vložene.