Premier Janša ter podpredsednika vlade Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, ki se jim je pridružil tudi minister za kmetijstvo iz vrst DeSUS-a Jože Podgoršek, so na Brdu pri Kranju spregovorili o prvem letu dela vlade.

Janša dal primerjavo z letom 1991

Pred skoraj natančno letom dni je prisegla naša vlada in danes govorimo o obletnici leta, ki je v slovenski zgodovini zelo posebno, je v uvodu spomnil premier. Kar se je dogajalo, nima primerjave v zgodovini, je dejal. "Morda bi ga lahko primerjali zgolj z letom 1991 in časom osamosvajanja, vsaj, kar se tiče izzivov, naporov, intenzivnosti in ukrepov, ki jih je morala vlada v tem času sprejeti," je dodal.

Pred skoraj štirimi leti je bila v Sloveniji delegacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je ocenjevala pripravljenost države na morebiten izbruh epidemije. Država je takrat dobila precej slabe ocene, je navedel premier in dodal, da nato do marca 2020 ni bilo storjenega skoraj nič, da bi se te pomanjkljivosti odpravile.

Sorodna novica Leto dni življenja v epidemiji

Janša, ki ocenjuje, da je bila epidemija večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku, je spomnil, da se o virusu na začetku ni vedelo praktično nič, strokovnjaki so sicer opozarjali na možnost več valov, a tudi oni niso imeli pravih odgovorov. Slovenija je prvi val relativno uspešno prestala, je spomnil premier in zagotovil, da se je država dobro pripravljala na drugi val, a ta "na splošno v Sloveniji ni bil dovolj resno vzet".

Dejal je, da so slovenske zdravstvene ustanove v času enega leta podeseterile kapacitete za obravnavo bolnikov s covidom, slovensko zdravstvo pa je pozdravilo večji delež okuženih kot recimo nemško, čeprav nima boljših aparatur, kapacitet ali višjih plač, kot recimo Nemčija: "Se pravi, da se je ta cilj dosegel na etični pogon", je dodal.

"Z realnostjo pričakovati tretji val"

Epidemija je dodatno razgalila vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu, eden od vidikov je tudi pomanjkanje kadrov, eden od vzrokov pa je tudi neustrezen plačni sistem. "Zdravstveni sektor se je odločil, da se izloči iz enotnega zdravstvenega sistema, tako da se bo zgradil nov plačni sistem za ta sektor in na njegovi podlagi bo možno zagotoviti dovolj kadra in na tej osnovi izvesti tudi nekatere druge potrebne reorganizacije," je dejal.

"Epidemija še vedno traja, 12 držav EU-ja je praktično ali uradno v tretjem valu, tudi mi smo imeli včeraj skoraj 800 primerov novih okužb," je povzel Janša in dodal, da so kljub temu prisotni nekateri trendi umirjanja, zdravstveni sistem si je opomogel do te mere, "da smo lahko ponudili pomoč v zdravstvenih kapacitetah nekaterim državam v regiji, ki potrebujejo pomoč".

Z odobritvijo novih cepiv pa se povečuje možnost, da do poletja pocepimo zadostno število prebivalcev Slovenije in Evrope ter po več kot enem letu bolj ali manj zaživimo normalno. Tudi vsi drugi ukrepi so pomembni – na primer hitro testiranje skupin, ki intenzivno prihajajo v stike, kot so šolniki, trgovci ‒, je spomnil Janša in dodal, da bo "vse te ukrepe do poletja treba upoštevati".

Vsi upamo, da bo Slovenija čim prej izšla iz tega v čim svetlejšo obarvanost, a za to ni nobenih zagotovil, je poudaril predsednik vlade ter dodal, "da je treba z realnostjo pričakovati tretji val in pravočasno reagirati".

Od opozicije se pričakuje podpora ukrepom

Opozicijo, ki je po premierjevi oceni do zdaj "izkoriščala epidemijo za boj za oblast", je pozval, naj podpre nujne epidemiološke ukrepe. Predsednik republike bo tako na pobudo vlade sklical sestanek vseh parlamentarnih strank in celotne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, na katerem bo podatke, prognoze, napovedi glede cepljenja predstavila vlada, svoje videnje pa bodo podali tudi strokovnjaki, "tudi če se med seboj delno razlikujejo".

Od opozicije premier pričakuje podporo ukrepom, "ki jih vsi izvajajo in ki jih moramo izvajati tudi mi", in da glede tega ne bo metala polen pod noge.

Lanski padec BDP-ja bi lahko nadomestili letos

Vlada se je v zadnjem letu večinoma ukvarjala skoraj samo z epidemijo – ta je vladi, kot je navedel premier, vzel do 80 odstotkov energije in ogromno časa.

Vlado tako čaka še veliko točk iz koalicijske pogodbe, je priznal Janša, obenem pa opozoril, da je vlada v osmih protikoronskih svežnjih naslovila skoraj vse težave, ki so bile posledica epidemije, in ni izpuščala področij, kot so to delale nekatere druge države, je dejal.

Spomnil je, da se je ob začetku epidemije napovedoval 7-odstotni padec bruto domačega proizvoda, 20.000 brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni, medtem ko je bil ob koncu leta dejanski padec BDP-ja "več kot 20 odstotkov nižji od napovedi, številke o brezposelnih kažejo, da smo pod 90.000, z ukrepi, ki jih je vlada sprejemala, pa je bilo ohranjenih na desettisoče delovnih mest, ki bi sicer trajno izginila".

Če ne bo bistvenih negativnih presenečenj, lahko letos nadomestimo lanski padec BDP-ja, meni premier, z dodatnimi sredstvi, ki so bila izpogajana znotraj evropskega programa za okrevanje in odpornost, pa temu dodamo še dodatne vire, s katerimi se bo lahko postorilo tudi marsikaj drugega.

Med drugimi dosežki vlade je naštel tudi zakon o demografskem skladu, ki je v zadnji fazi sprejemanja v DZ-ju in ki po njegovi oceni prinaša "stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnje mrež, ki na negativen način vplivajo na procese v slovenski ekonomiji in družbi".

Napovedal je, da epidemija v tem trenutku ostaja ena ključnih nalog, vlada pa se bo v zadnjem letu mandata posvetila točkam iz koalicijske pogodbe. Predlog zakonskega svežnja o debirokratizaciji so že obravnavali, zakon še usklajujejo s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji, a računajo, da bi prvi sveženj šel skozi vladni postopek v četrtek ‒ upajo, da bo sprejet in uveljavljen do poletja.

Poudaril je tudi vidik decentralizacije in dolgotrajne oskrbe starejših, "kjer dolgo časa ni bilo ničesar storjenega, kar je v določeni meri vplivalo tudi na število smrti, povezanih z epidemijo". Ta zakon bo na poslanskih klopeh do septembra, je napovedal Janša.

Sledil bo še en sveženj, ki ga bodo obravnavali v roku dveh mesecev, vse sklope pa bo vlada v postopek predlagala do konca tega leta. "In ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, vitkejša in cenejša," je prepričan predsednik vlade.

Počivalšek: Makroekonomski podatki kažejo, da so ukrepi učinkoviti

Da je bila glavna naloga učinkovito upravljanje s posledicami epidemije, je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je prevzel besedo za Janšo. Zatrdil je, da so s protikoronskimi svežnji pomoči uspeli ohraniti večino delovnih mest in kondicijo gospodarstva. V okviru PKP-jev je bilo dodeljenih skoraj sedem milijard pomoči, nekaj čez polovico je bilo že izplačane: "Ohranili smo močno industrijo in gradbeništvo ter pomagali storitvenemu sektorju, ki ga je epidemija najbolj napadla, velik del tega sektorja je še zaprt."

Kot pravi, makroekonomski podatki kažejo, da so ukrepi učinkoviti, vendar nas to ne sme uspavati. Pred nami so izzivi gospodarskega okrevanja ter preobrazbe gospodarstva v zeleni in digitalni prehod. "Slovenija je dobro pripravljena, ima dobro likvidnost in močne banke. Lanski padec gospodarstva zaradi covidne krize je bil po napovedih manjši od pričakovanja. Slovenija bo uspešna le takrat, ko bo imela močno gospodarstvo," je zagotovil.

Z zakonom o debirokratizaciji se bo ustvarilo še predvidljivejše in bolj konkurenčno poslovno okolje za slovensko gospodarstvo, je prepričan.

Borili se bomo za vsako delovno mesto, še posebej na periferiji, je dodal in ob tem napovedal, da se po novinarski konferenci odpravlja v Ormož, kjer je treba takoj priskočiti na pomoč, saj je po napovedanem zaprtju tovarne očal ogroženih 500 delovnih mest: "Zaposlene, ki se bojijo za službe, naj pomirim, da naše stabilne javne finance predstavljajo temelj in da imamo dovolj sredstev za ukrepe, ki ščitijo delovna mesta. Nadaljevali bomo spodbujanje investicij in verjamem, da bomo našli rešitve tudi za ta del."

Tonin: Več prihodov v Slovensko vojsko

Odločitev o pridružitvi NSi-ja tej vladi pred letom dni je bila po mnenju velike večine članstva stranke pravilna in v tistem položaju edina možna, je danes povedal predsednik stranke, podpredsednik vlade in obrambni minister Matej Tonin.

Po njegovem prepričanju je ministrska ekipa iz vrst NSi-ja poskrbela za ključne rezultate te vlade, kot so skorajšnji začetek gradnje drugega tira, vzpostavljanje tretje razvojne osi, gradnja domov za starejše občane in povečano število prihodov v Slovensko vojsko.

Državi po Toninovi oceni ne gre slabo, saj so bonitetne ocene zgodovinsko visoke, je pa država na prelomni točki in od prihodnjih odločitev bo odvisen tudi razvoj države, je dejal in ob tem pozval opozicijo k iskanju skupnih točk.

Podgoršek med govorci

Od nastopa trenutne vlade je bilo iz naslova kmetijske in ribiške politike upravičencem namenjenih več kot 300 milijonov evrov, za letos in prihodnje leto bodo za ukrepe skupne kmetijske politike vsako leto zagotovili dodatnih nekaj več kot 200 milijonov evrov, je dejal Jože Podgoršek, ki je posle na kmetijskem ministrstvu prevzel sredi oktobra po odstopu dotedanje ministrice Aleksandre Pivec.

Kmetijski sektor je bil po njegovih besedah pomembno vključen tudi v vse protikoronske zakone. Ob tem je med drugim spomnil na pomoč zaradi izpada dohodka ob sektorskih težavah in pomoč starejšim na podeželju.

Podgorškovo sodelovanje na novinarski konferenci ob prvakih strank je vzbudilo tudi ugibanja glede morebitnega tesnejšega sodelovanja DeSUS-a z vlado. A je Podgoršek danes za STA zatrdil, da DeSUS še vedno deluje v skladu s sklepi organov stranke, torej kot zmerna opozicija. Strankini organi so namreč sklenili, da bodo podpirali predloge vlade, ki so del koalicijske pogodbe, ki so jo sopodpisali ob vstopu v vlado.

Tudi premier Janša je dejal, da Podgoršek na novinarski konferenci ni kot predstavnik DeSUS-a, je član vlade, ki pa uživa podporo poslanske skupine DeSUS-a: "Dokler bo užival njihovo podporo in mojo, lahko normalno dela naprej. Je tudi neformalna vez s poslansko skupino, glede na to, da je poslanska skupina DeSUS-a napovedala, da bo konstruktivna v DZ-ju. Kar se koalicije tiče, takšno odločitev samo pozdravljam."

Na vprašanje, koliko trdnih glasov ima koalicija, je Janša dejal, da se preštejejo ob vsakem glasovanju v DZ-ju. "Je pa vsaka koalicijska vlada vlada, ki lahko ali traja do konca mandata ali pa se prej konča," je še poudaril in spomnil, da je do zdaj samo ena vlada končala mandat v isti sestavi, in to je bila njegova med letoma 2004 in 2008.

Še o drugih temah

Janša je ob koncu novinarske konference odgovarjal tudi na vprašanja o cepljenju, Slovenski tiskovni agenciji (STA), imenovanju tožilcev. "Vlada je v zadnjem letu imenovala veliko tožilcev, kakšnega pa tudi še ni. Kar se tiče odločanja, moram reči, da je ta vlada svetlobna leta hitrejša od ravnanja tožilstva," je premier povedal o tej temi.

Glede STA-ja, bo "vlada izpolnila svoje obveze takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji". "Tu ne gre za spor med vlado in tiskovno agencijo, gre za problem vodenja te agencije, gre za direktorja, ki misli, da je kralj na Betajnovi in da zanj zakoni ne veljajo in da je vlada tu zato, da vse to financira, vključno z njegovo plačo, ki znaša preko 100 tisoč na leto in je večja od moje ali katerega koli drugega ministra v vladi, ki gara 24 ur na dan," je Janša s prstom spet pokazal na direktorja Bojana Veselinoviča.

Ali se je kdo od vladnih predstavnikov že cepil? "Mislim, da se ni še nihče cepil, čakamo, da pridemo na vrsto skladno s strategijo, kot jo je predlagala stroka. Čakamo na vrsto in je ne preskakujemo. Mislim, da nihče ne spada v rizično skupino, ki bi bila do cepljenja upravičena prej," je odgovoril.