Pri koaliciji ustavnega loka gre za poskus, morda ne ravno iz obupa, ampak vsaj iz želje, da se prikaže opozicijo kot zmožno sodelovanja, saj so se začele pojavljati kritike, kako neenotna je opozicija in da ne ponuja alternative. Gre torej za poskus prikaza spravljivosti, da so opozicijski voditelji pripravljeni delovati enotno in hkrati stopiti korak nazaj, ko gre za vprašanje mandatarstva. In to je prvi korak k temu, da se začne nagovarjati morebitne prebežnike med koalicijskimi poslanci.
V živo se delegati ne smejo zbrati, digitalne platforme pa so za člane stranke prevelik zalogaj. Kako naj torej DeSUS, ki je že nekaj časa v velikih težavah, dobi novo vodstvo? Skoraj nobenega dvoma ni, da bo novi stari predsednik postal Karl Erjavec. Kako bo izvoljen, pa je drugo in drugačno vprašanje. Najnovejša različica je – glasovanje po pošti.
Na ravni države pa so zadeve še bistveno bolj zapletene. Na eni strani pada zaupanje v vlado, kar je v času, ko so omejitve javnega življenja neizbežne, lahko tudi usodno. A ob rastočih številkah okuženih in bolnih pada tudi zanimanje javnosti za namere opozicije, da s konstruktivno nezaupnico zamenja vlado. Bo torej do konca epidemije ostal politični status quo? Bodo razmere prisilile politične stranke, da v najtežjem času sklenejo pakt o nenapadanju? Je to sploh še mogoče po tem, ko so se vse strani zabarikadirale za svojimi okopi in ko je raven javne debate, zlasti na družbenih omrežjih, že padla pod raven sprejemljivosti in dostojnosti?
O tem, kaj se bo zgodilo na kongresu DeSUS-a, kako bo to vplivalo na oblikovanje koalicije KUL, zakaj vladi pada podpora in tudi ali so res mediji krivi za širjenje epidemije, se pogovarjamo v tretji epizodi podkasta Umetnost možnega – podkast o notranji politiki.
Politični spopad v času epidemije
SMC ni več ideološka stranka, ki bi stala za progresivnimi vrednotami, za katere se je zavzemala še v času, ko je bil njen ustanovitelj Cerar še zunanji minister in je skušal državo peljati v družbo držav Beneluxa. Na podlagi vsebinskih in ideoloških argumentov – denimo varovanja pravne države – koalicija KUL brez dvoma ne more zvabiti poslance SMC v svoje vrste. KUL lahko dobi zadostno število glasov le z zelo personaliziranimi kadrovskimi načrti za vsakega potencialnega prebežnika. To pa je polje, kjer ni v igri le tekmovanje političnih idej, ampak meji na prakse, s katerimi se mora ukvarjati KPK.
Ta položaj je morda primerljiv le s časom, ko je nastala vlada Andreja Bajuka s prebegom dveh poslank. Še pred tem je konec devetdesetih nastala koalicija pod vodstvom Janeza Drnovška s prebegom poslanca Cirila Pucka. Poslanski prestopi so se torej že dogajali, vendar tako razpršenega prostora, kakršnemu smo priča sedaj, pa v slovenski politični zgodovini še ni bilo. Tukaj imamo še cel kup specifik z epidemijo na čelu, da je nemogoče napovedovati, kaj se bo zgodilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje