Kakšen je interes tehnofevdalcev, kot je najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki bo predvidoma član nove ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Sociolog Samo Uhan se v razlagi sklicuje na misli lucidnega bolgarskega analitika Ivana Krasteva, ki pravi, da imamo opraviti z dvema vrstama težav: prva so težave stare politike, na primer dva največja konflikta našega časa, v Ukrajini in Gazi.
Oboje je posledica stare politike, ki korenini v 20. stoletju, celo v postimperialističnih ali postkolonialnih delitvah sveta. Drugi, novi problem pa je nevarnost tehnofašizma, ko nam tehnološki guruji razlagajo, da je država preživel koncept in da morajo svet voditi tehnokrati, ki najbolje poznajo zakonitosti posla in resnične potrebe ljudi. "Mislim, da gre za veliko težavo, če nam začnejo korporacije narekovati politiko," meni sogovornik tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Samo Uhan. "Evropa je po padcu železne zavese s propadom socialističnih sistemov prepoznala priložnost neoliberalizma. Kapitalizem brez vseh ovir je krenil na pohod in rezultati so danes tukaj; velika ekonomska neenakost, razpad družbene kohezivnosti in posledično razpadanje solidarnosti. Zato je nekdanji predsednik Milan Kučan pravilno poantiral svoj razmislek, ko je govoril, da je treba krepiti skupnost. Razvoj dogodkov pa gre v nasprotni smeri."
Nujno braniti pridobitve razsvetljenstva
Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno: "Če se je treba česa oprijeti, je to razsvetljenska dediščina Evrope, ki jo na stari celini izgubljamo zaradi kompromisov s populističnimi, ekstremističnimi politikami, kar vidimo zdaj od blizu v Avstriji. Te vrste kompromisov, ki jih prinašajo velike koalicije in paktiranje s skrajnostmi, pomenijo vulgarni pragmatizem, popuščanje, iskanje preživetja na način, ki na dolgi rok ne prinaša rezultatov," meni sociolog, saj smo obkroženi s procesi, ki gredo v smeri individualizacije in razumevanje demokracije kot nepotrebnega okraska ali dekoracije. V tem kontekstu gre razumeti tudi debate o veliki koaliciji pri nas in iskanju neideološke politike. "To smo videli v poskusih vulgarnega pragmatizma v času prejšnje vlade, ko je Zdravko Počivalšek skušal odpraviti ideologijo v politiki. Takrat ni bilo junaka, ki bi ga povprašal, kaj ima s tem v mislih. Ideologija je v politiki ključna, saj gre za sistem idej, vezan na vrednote. Vsakega politika je treba najprej vprašati o ideologiji. Tukaj imamo opraviti z nečim, kar sem sam nekoč imenoval radikalna sredina – radikalna po izpraznjenosti programov in prisotnosti vulgarnega pragmatizma," pravi sogovornik.
Velika koalicija je le dogovor o delitvi plena
"Če se vrnemo k izjavi nekdanjega predsednika Kučana, da čas za veliko koalicijo ni primeren, bi le dodal, da čas nikoli ni primeren. Primeren čas je bil le v času Drnovškovih velikih koalicij, ko je bilo treba sprejeti odločitve o skupni prihodnosti v evropskih integracijah, o ekonomskem razvoju države in ko je bilo potrebno široko politično soglasje. V današnjem času pa velike koalicije niso pomenile nič drugega kot delitev plena, načelni politični dogovor, da si ne gledamo pod prste. To smo videli pri Tešu in drugih energetskih projektih."
V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. "Ali je kaj nepričakovanega?" se vpraša Samo Uhan. "Ne, smo v drugem delu mandata, ko se začne razmišljati o prihodnosti, politični akterji že delajo inventuro. Ko pogledamo, kdo je poškodovan, ranjen ali užaljen, lahko spoznamo, da iz tega izhajajo strategije." Sogovornik še spomni, da imamo v tej sestavi vlade veliko političnih novincev in učna doba je razmeroma kratka: "Če pa pogledamo bolj v globino, vidimo, da so se intenzivnejši napadi na vlado začeli lani, ko je vlada napovedala svojo odločenost, da nekatere reforme vendarle izpelje. V vsaki kritiki vlade je bilo mogoče prepoznati prstne odtise interesnih skupin. Bolj skrb vzbujajoče je bilo to, da so si interesne skupine z lahkoto utirale poti v medije in da je bilo težko ločiti, kaj je državni interes in kaj so zasebni interesi medijev."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje