Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec v Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. "Pri ameriškem bevskanju o absolutni svobodi govora gre za monumentalen nateg z naklepom," je prepričan Gruden, "zato, ker imata Donald Trump in krog njegovih sodelavcev zelo selektivno razumevanje svobode govora." Sogovornik opozori, da ob promoviranju absolutne svobode govora Trump sprejema tudi zelo vprašljive ukrepe, ki omejujejo svobodo govora tistih, ki so do njega kritični ali so njegovi politični nasprotniki.

V tem trenutku ima odprta vsaj dva sodna spora, ker toži novinarske organizacije zaradi vsebin, ki mu niso bile povšeči, ob tem pa tudi na vse mogoče druge načine skuša utišati kritične glasove v ZDA. "Poudarjanje svobode govora je torej zelo dvolično," poudari kolumnist Večera. "Gre za prevaro, ki jo izvajajo Trump in sodelavci, in ta prevara ima svoj naklep. Tukaj so politični interesi, ker skozi dogmo o tako definirani svobodi govora širijo vpliv na politične zadeve tako v ZDA kot v Evropi, saj podpirajo najbolj radikalne sile in na ta način uveljavljajo svojo politično agendo. Poleg tega so tukaj ekonomski interesi velikih digitalnih platform, katerih lastniki so se vsi po vrsti postavili na stran Trumpa zaradi svojih koristoljubnih interesov, ker vidijo vsakršno reguliranje družbenih omrežij in umetne inteligence kot grožnjo njihovemu ekonomskemu interesu."

Neoliberalna ekonomija pahnila v krizo liberalno demokracijo

Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. "Ko pišem o 'liberalni demokraciji', se cinično in posmehljivo oglašajo tako z leve kot z desne. Na desni jim gre liberalna demokracija na živce zato, ker je v konfliktu z njihovo konservativno družbeno paradigmo, na levi pa pogosto mešajo pojem z neoliberalno ekonomijo. Gre za dve različni zadevi, pri čemer pa je po mojem prepričanju prav neoliberalna ekonomija povzročila krizo liberalne demokracije," razmišlja Gruden in pojasnjuje: "Najkrajša definicija liberalne demokracije je sistem, v katerem so redne volitve in v katerem obstaja spoštovanje Evropske konvencije za človekove pravice."

To pomeni, da ne živimo le v družbenem okolju, kjer redno hodimo na volitve, ampak so državljanske in politične svoboščine ter človekove pravice zavarovane z ustavnim sistemom in zakonodajo pred zlorabami oblasti. Toda zakaj so ljudje izgubili vero v to ureditev, politične strukture in institucije? Kolumnist Večera odgovarja, da se pripadnost ljudi demokratični ureditvi meri po tem, kako se počutijo varni glede prihodnosti. "Gre torej za vprašanje socialne varnosti, ki jo demokracija zahteva, da bi funkcionirala. Ta občutek zaupanja v prihodnost je dober del prebivalstva začel izgubljati že sredi osemdesetih let. Gre torej za strukturne procese, ki trajajo že desetletja in kar spremljamo danes, je le vrh ledene gore."

Negotova prihodnost najbolj ploden teren za demagogijo

V tem času so se po besedah sogovornika cele regije znašle v nezavidljivem položaju, ker so izginjale industrije in se ni nihče spraševal o prihodnosti ljudi, ki jih je prizadela globalizacija. "In v teh procesih je bil najbolj prizadet delavski razred ali nižji srednji sloj, ki danes najbolj podpira radikalni populizem, saj se počutijo pozabljene, ponižane in izkoriščane. Izgubili so vero v demokracijo. Ko živiš v strahu pred prihodnostjo, je to najbolj ploden teren za politično demagogijo. To bolečino že nekaj časa edini prepoznavajo populisti. Ti ne le, da dajejo občutek, kako razumejo stiske ljudi. Še več, ti znajo ljudem tudi povedati, kdo je kriv za to," še pove Matjaž Gruden.

In kako se izkopati iz drvenja v brezno populizma? "Enostavnih rešitev ni, a obstajajo." odgovarja Gruden. "Treba se bo resno spoprijeti z razlogi, zakaj smo se znašli na tej točki. Demokratične stranke se bodo morale začeti ukvarjati s tem, kako živimo. Brez jasnih dokazov, da je demokracija sistem, ki prepoznava njihove težave in zna ustrezno zastopati njihove interese, spremembe ne bo." V tokratni epizodi Umetnost možnega iščemo odgovore tudi na druga zahtevna vprašanja našega časa, denimo vprašanja migracij, ki pomembno determinirajo politično odzivanje in dogajanje na stari celini.