Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se že odvija burno politično dogajanje. Svoj pogled in dodatne informacije v podkastu Umetnost možnega podata novinarja Barbara Eržen (Delo) in Luka Mlakar (N1 Slovenija).

Barbara Eržen pove, da krožijo špekulacije, da je predsednica komisije Ursula von der Leyen zelo pritiskala na slovensko vlado, naj zamenja kandidata Tomaža Vesela s kandidatko ali celo z nekom, ki bi zapolnil kvoto socialistov. "Na koncu smo videli, da je od kandidature odstopil Tomaž Vesel. A verjetno ni sam odstopil, ampak je bil 'odstopljen'," ocenjuje kolegica z Dela. V Sloveniji bi lahko pripravili tudi kandidaturo, ki bi izpolnila oboje – kvoti socialistov in žensk v komisiji. "Govorimo seveda o zunanji ministrici Tanji Fajon," doda Luka Mlakar, "a ona verjetno ni prva izbira predsednika vlade. Raje je poklical nekdanjo podpredsednico svoje stranke Marto Kos, s katero se pred slabima dvema letoma niso razšli v najboljših odnosih, ko naj bi bila tudi Marta Kos, podobno kot zdaj Vesel, 'odstopljena' iz predsedniške tekme."

Iskreno povabilo Tanji Fajon ali 'dvorna spletka'

Govorimo tudi o tem, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali "spregledala" elektronsko pošto iz generalnega sekretariata vlade s povabilom, naj da soglasje h kandidaturi za komisarko. Barbara Eržen spomni, da bi Tanja Fajon izpolnila kriterije, ki jih je za komisarske kandidate navedla Ursula von der Leyen po srečanju s kandidati in ko se je že nakazovalo, da utegne biti slovenska kandidatura problematična.

"Kot je mogoče slišati, je morda tudi za to sekretariat vlade ministrici konec tedna poslal elektronsko sporočilo, ali bi privolila v kandidaturo. Ali je ta mejl spregledala, kot je dejala, ali pa ga je namerno 'spregledala', ker je ocenila, da gre morda za širšo notranjepolitično igro, ne moremo vedeti," razmišlja Eržen in spomni, da so se v preteklosti takšne 'dvorne spletke' že dogajale.

Denimo, ko je postal premier Marjan Šarec, se je omenjalo, da bi lahko postal komisar Miro Cerar. Ko naj bi Cerar temu izkazal naklonjenost, pa je ta informacija ušla v javnost, s čimer je bila njegova usoda zapečatena. Lahko da je v primeru za Tanjo Fajon šlo za nekaj podobnega, kajti vemo, da zagotovo ne bi imela enotne podpore stranke SD, ker jo del stranke krivi za usodo.

Saga bo napeta tudi v Bruslju

Po informacijah, ki prihajajo iz Bruslja, pa postaja jasno, da se komisarska zgodba še ne bo kmalu zaključila, ampak se utegne nadaljevati in dobiti še nekatere drugačne dimenzije. Zdaj se sicer v Sloveniji zapleta pri sklicu pristojnega odbora za evropske zadeve, ker želi predsednik odbora Franc Breznik (SDS) pred sklicem dobiti pismo, s katerim naj bi von der Leyen pozvala Goloba k zamenjavi kandidata. Kakšni so bili razlogi za odstop kandidata Vesela, zanima poslanca. Toda tudi po tem, ko je vlada uradno imenovala kandidatko, se obeta naslednja neznanka, tj. razvoj dogodkov v Evropskem parlamentu, kjer se utegne zgoditi, da zaslišanje za Marto Kos pred odborom ne bo enostavno, menita naša sogovornika.

"Temeljna razlika med 'odstopljenim' kandidatom Veselom in med najverjetneje novo kandidatko Marto Kos je ta, da je bila v prvem primeru kandidatura na notranjepolitičnem parketu urejena. Vesel je dobil enotno podporo koalicije in tudi tiho podporo opozicije, ki je sporočila, da mu ne bo nasprotovala. Zunanjepolitično pa očitno zgodba ni bila usklajena, zlasti ne s predsednico komisije oz. Sloveniji ni uspelo zlobirati primernega resorja ali ga predstaviti kot primernega kandidata. V primeru Marte Kos je, domnevam, ravno obratno, kajti verjamem, da so se pozanimali, ali bi bila sprejemljiva kandidatka za predsednico. Notranjepolitično pa je obratno kot pri Veselu, saj je opozicija apriori proti," pove Mlakar.