Nekaj več kot leto dni po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) dojema kakovost življenja, v primerjavi s časi pred pojavom virusa, kot manj kakovostno. 17 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je njihovo življenje zdaj bistveno manj kakovostno, skoraj dve petini (39 odstotkov) pa, da je manj kakovostno.

Dobra tretjina oziroma 35 odstotkov jih odgovarja, da je kakovost življenja približno enaka, le manj kot desetina pa, da je njihovo življenje bolj kakovostno.

Skoraj polovica vprašanih (49 odstotkov) je odgovorila, da redno spremlja dogajanje v času epidemije covida-19, slaba četrtina pa, da dokaj redno, a manj pogosto kot pred letom dni. Preostala četrtina je v spremljanje manj vpletena, hkrati pa v nobenem primeru bolj kot v druge teme, ki jih zanimajo. Desetina jih pravi, da jih to niti ne ali sploh ne zanima.

Zadnji konec tedna je bil delež tistih, ki osebno doživljanje opisujejo z negativnimi odgovori, le rahlo nižji kot pred dvema tednoma. Skupni delež negativnih odgovorov ostaja pri visokih 60 odstotkih, kjer vztraja že vse od sredine oktobra.

Razmere gredo na slabše

Glede razvoja razmer, povezanih s širjenjem koronavirusa v Sloveniji, je ocena bolj pesimistična, kot je bila pred dvema tednoma, saj zdaj spet skoraj polovica vprašanih meni, da gredo stvari na slabše (47 odstotkov), medtem ko je pred dvema tednoma tako menilo 39 odstotkov vprašanih, še pred mesecem dni le 20 odstotkov.

Nezaupanje v cepivo AstraZeneca

Namera cepljenja stagnira, med razlogi proti cepljenju pa je pogostejše navajanje mutacij virusa. Prvo meritev zaupanja v posamezna cepiva je Valicon izvedel, tik preden so v Avstriji začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, drugo pa takoj za tem, ko se je s tem cepivom cepil slovenski državni vrh. Vmesno obdobje poročanja o ustavitvah cepljenja s tem cepivom v več evropskih državah je ne glede na poročilo Evropskega agencije za zdravila (EMA) in zagotavljanja uradnih virov, da je to cepivo varno in učinkovito, botrovalo k občutnemu padcu zaupanja v to cepivo, ki pa že pred tem ni bilo med najvišjimi.

Pred ustavitvami je namreč to cepivo kot najbolj zaupanja vredno na prvem mestu navedlo osem odstotkov vprašanih, še dodatnih 19 odstotkov pa kot eno od cepiv, ki jim tudi še zaupajo oz. bi ga bili pripravljeni prejeti.

Ta dva deleža zdaj znašata dobre štiri odstotke oziroma 14 odstotkov, skupno torej za osem odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma. Po drugi strani pa se je povečalo zaupanje v preostala cepiva, na prvem mestu ostaja cepivo Pfizer-BioNTech z več kot 50-odstotnim zaupanjem, medtem ko se je statistično značilno znižal delež tistih, ki ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv.