"Dejstvo je, spoštovani minister, da je kultura ostala brez ključnega sogovornika, in to takrat, ko ga je najbolj potrebovala. Ostala je brez vas – ministra, ki bi se moral boriti za kulturnike, njihove pravice, za kulturo, njen obstoj. Z obžalovanjem je širša javnost prebrala vašo spletno objavo, v kateri se sprašujete, ali so vsi umetniki vrhunski in kdo od njih si zasluži plačilo prispevkov, zapisali ste, citiram: 'številni do tega privilegija morda niso upravičeni, zahteval bom, da se merila bolj dosledno upoštevajo, mogoče jih bomo zaostrili.' To si dovolite, spoštovani minister, izjaviti v času, ko je velik del delavcev v kulturi ostal brez možnosti za delo, ustvarjanje, nastopanje. Večina kulturnikov bolj kot kadar koli prej dobesedno životari v prekarnih delovnih razmerah in se v trenutni situaciji dobesedno bori za preživetje," je v imenu predlagateljev interpelacije v uvodu ministru očital Matjaž Nemec iz SD-ja. Prvopodpisani pod interpelacijo je poslanec Matjaž Han, prav tako iz SD-ja.

"Zdi se, kot bi izgubili stik s stvarnostjo, stik z umetniki, z obupanimi, ki čakajo na vašo pomoč in vizijo. Kam in kako iz te globoke krize? Kultura je po letu dni na kolenih, in vi ste ob tem najraje tiho. Zapuščate seje parlamenta, se ne odzivate na povabila k dialogu. Namesto dialoga spodbujate diskurz, da so kulturniki paraziti in prisesanci na državne jasli, kar je skrajno neprimerno in žaljivo," je bil v predstavitvi stališč predlagateljev oster Nemec. Ministru je očital tudi, da piše o prevarantih in šarlatanih, za katere ni mesta v našem kulturnem prostoru. "Kdo ste vi, spoštovani minister, da boste sodili? Velikokrat slišimo, da bodo žrtve, da je preveč samozaposlenih, nevladnikov, vsi ne bodo preživeli. To so težke in sila krivične ugotovitve," je nadaljeval.

"S svojimi zanikanji najranljivejšega segmenta kulture in odrekanja njegovega vključevanja v dialog ste dokazali, da ne delujete v javnem interesu in v dobro slovenske kulture, katere obstoj nikdar ni samoumeven. Izgubili ste vse zaupanje strokovne in zainteresirane javnosti ter legitimnost za opravljanje nalog ministra za kulturo," je sklenil poslanec Nemec.

Tomić: Najslabši minister v zgodovini Slovenije

"Včasih slišimo od državljanov, da so interpelacije nesmiselne, če nimamo zagotovljene večine, a to ne drži. Dajemo vam enkratno priložnost vpogleda v vso aroganco vladajočega razreda v upanju, da tokrat vendarle dobimo dovolj glasov, da odstranimo najškodljivejšega kulturnega ministra v zgodovini Slovenije. Tu ne gre za levo, desno ali sredinsko politiko, gre za skupno narodovo bit, s katero se ne bi smeli tako neodgovorno igrati," pa je ministru očitala predstavnica predlagatelja Violeta Tomić iz Levice.

"Kdo vam daje pravico, da teptate in uničujete našo kulturo? Umetnost, kulturne ustvarjalce, delavce, umetnice in umetnike, literaturo, gledališče, film, glasbo, plesno in likovno snovanje, da uničujete našo svetinjo?" je ministra vprašala Tomićeva. Opozorila ministru Simonitiju so po njenih besedah zgolj klic vpijočega v puščavi, saj je kakšnih 100 organizacij in posameznikov s področja kulture ministru za kulturo septembra lani poslalo pismo, v katerem so opozorili, da je slovenska kultura v resnih težavah. Zapisali so: "Niste krivi za vse, se pa ministrstvo pod vašim vodstvom na stanje odziva neustrezno, celo škodljivo. Skrajni čas je, da se lotite dela, prisluhnete strokovnjakom in začnete reševati situacijo. Začnite končno delovati kot minister in zaščitnik kulture v Sloveniji, sicer odstopite."

"Kakšen odstop neki, s spremembo pravil in predpisov, z lansiranjem SDS-ovskih kadrov po osrednjih kulturnih institucijah in z izstradanjem vseh nelojalnih kulturnikov si minister še bolj in na vse kriplje utrjuje oblast. Jaz s tega mesta povzemam njihov poziv – odstopite, odrešite sebe, slovensko kulturo in vse nas," je sklenila Tomićeva.

Simoniti: Zmedenost in nasilje nad slovenskim jezikom

Minister za kulturo Vasko Simoniti se je v odgovoru na očitke najprej obrnil na poslanko Tomićevo in poslanca Nemca. "Moja predhodnika se predstavljata, kot da predstavljata celotno slovensko kulturo. Jaz trdim, da je ne predstavljata, pač pa predstavljata del nekih lobističnih interesov," je dejal.

"Besedilo vložene interpelacije kaže raven politične komunikacije, zmedenost, nasilje nad slovenskim jezikom, vsebinsko šibkost, preplet neresnic in skromni miselni napor vlagateljev pri sestavljanju interpelacije. Besedilo večkrat spominja na raven dialoga, ki ga lahko slišimo na sejah odbora za kulturo državnega zbora. Dobro pa je, da bo to besedilo sčasoma postalo del arhiva slovenskega parlamentarnega življenja, da bodo lahko zainteresirani politični analitiki in zgodovinarji pozneje ocenjevali oba dokumenta in imeli možnost primerjave, predvsem pa analize zlorabe demokratičnega instituta interpelacije," je na 10 točk očitkov interpelacije odgovoril Simoniti.

"Interpelacija bi morala biti resen političen akt, katerega se opozicija posluži v izjemnih razmerah, ko prihaja do velikih kršitev ustave in zakonov. Predlagano besedilo in sam akt tokratne interpelacije je grob napad na institut parlamentarne demokracije. S to interpelacijo se je brez dvoma dosegel najnižji prag, ki je bil doslej potreben za vložitev interpelacije," je dodal Simoniti.

"Posebej podčrtati moram eklatantno laž, ki je zapisana, da ministrstvo za kulturo ukinja Radio Študent. Tu ne gre za neznanje ali napako, tega je v besedilu interpelacije sicer v izobilju, temveč za zavestno izrečeno neresnico z namenom njenega izvoza na tuj politični medijski parket. Tuji mediji so serijsko ponavljali to in še vrsto drugih laži, ki jih pri nas ustvarjajo in širijo isti viri. Ob dejstvu, da celo zahodni mediji v parlamentarnih demokracijah s tradicijo ne objavljajo nasprotnih mnenj in popravkov, pa so laži sčasoma lahko spoznane za resnico," je nadaljeval Simoniti.

Simoniti: Delam v dobro slovenske kulture

"Kot minister delam v dobro slovenske kulture," je poudaril in med drugim navedel rekorden proračun za kulturo za leto 2021 v zgodovini države in uveljavitev t. i. kulturnega evra.

Kot je dejal, so bili privilegiji in privilegiran status nekaterih posameznikov v slovenski kulturi do prihoda njihove vlade samoumevna pravica, aktualna vlada pa je vzbudila nasprotovanje in proteste, ker se je na številnih področjih posegalo v samoumevne pravice.

"Naša kulturna politika zajema skrb in pomoč za zelo širok spekter kakovostne profesionalne kulture in umetnosti, kakor tudi za zelo razvejano dejavnost ljubiteljske kulture, skrb in pomoč za obnovo dediščine in muzejsko ter arhivsko dejavnost, skrb in pomoč za spodbudo kreativni industriji in vsem kakovostnim ustvarjalcem v polju samozaposlenih v kulturi. Za prevarante in šarlatane, ki se sklicujejo na kulturo, pa ne bo prostora," je poudaril.

Po njegovih besedah v besedilu interpelacije ni dokazano, da bi pri svojem delu kršil katere koli zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje kulture, ravnal neodgovorno ali ravnal zoper interese kulturnega področja. Ob tem je zavrnil tudi vse očitke, ki so jih predlagatelji strnili v deset točk. Tako zanika, da bi neučinkovito ukrepal pri omejevanju in odpravi posledic blokade dela in izvajanja storitev na področju kulture zaradi protikoronskih ukrepov. Pojasnil je, da je aktivno sodeloval pri pripravi vseh interventnih zakonov, ministrstvo pa je tudi redno pripravljalo ustrezne odloke glede na trenutne epidemične razmere v državi.

Simoniti zanikal napade na medije

Minister je tudi zanikal napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela ter poudaril, da je zanju skrbel. Po njegovih besedah tudi ne obstaja noben očiten dokaz, da bi osebno ali kakor koli drugače posegel v programsko neodvisnost RTV Slovenija ali STA.

Kot je zatrdil Simoniti, ni zadrževal izplačevanja finančnih sredstev za že opravljeno delo na področju filma in filmske produkcije ter nikomur ni politično odvzel statusa samozaposlenega v kulturi, saj so merila za ta status, ki jim na ministrstvu sledijo, izključno strokovne, in ne politične narave.

Prav tako tudi ni deložiral nobenega najemnika prostorov na Metelkovi 6 v Ljubljani, je dejal in pojasnil, da jih je obvestil, da ministrstvo te prostore potrebuje, pri čemer pa imajo eno leto časa, da najdejo nadomestne prostore. Ministrstvo po Simonitijevih zagotovilih tudi v roku plačuje socialne prispevke samozaposlenim v kulturi.

Zavrnjen očitek o političnem kadrovanju

Simoniti je zavrnil tudi očitek o političnem kadrovanju v javnih zavodih in zatrdil, da spoštuje ustavno načelo ločitve države in Cerkve, pri čemer pa podpira usmeritev države, da interventni ukrepi veljajo za vse državljane, tudi za verske uslužbence, ki imajo zaradi omejitvenih ukrepov precejšen upad prihodkov. Prav tako minister, kot je dejal, ne more sprejeti odgovornosti za nepripravo resolucije o nacionalnem programu za kulturo, saj bi morala biti ta sprejeta že leta 2017.

Opozicija kritična do ministra

V opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u, ki so vložili interpelacijo, so poudarili slabšanje stanja v kulturi. Kritični so do Simonitijevega neukrepanja med epidemijo in odnosa do medijev. Tudi v DeSUS-u navajajo več očitkov, a se bodo o glasovanju odločili po razpravi.

V LMŠ-ju po besedah Lidije Divjak Mirnik delo Simonitija ocenjujejo kot skrajno škodljivo. Očitajo mu nesposobnost in neambicioznost, s čimer je "zatrl sleherni up, da se v Sloveniji v kulturi sploh splača delati". Med drugim je po njenih besedah socialno ogrozil približno 1400 ljudi, delujočih v avdiovizualni industriji, večinoma samozaposlenih in samostojnih podjetnikov. Kultura, umetnost in mediji pa niso več tarča "zgolj subverzivnih napadov, namenjenih podrejanju, pogostokrat se gonja, mnogokrat zelo sprevržena, odvija na očeh javnosti". Divjak Mirnikova je tudi menila, da se minister "poslužuje makiavelističnih metod, ki prinašajo razdor v družbi in negativno sprevračajo javni interes v kulturi". Ocenila je, da bi največ naredil za kulturo, če odstopi, in k temu dejanju prepriča še vlado.

"Na cedilu ste pustili vrednote in ljudi, ki bi jih morali zastopati, marsikomu ste namesto prvega zagovornika postali prvi sovražnik," je dejal Marko Koprivc (SD). Po njegovih besedah sicer pozdravljajo uveljavitev kulturnega evra, sprejetega v času njihovega vodenja resorja, in povečanje sredstev za kulturo, vendar to "ne spremeni dejstva, da je stanje na področju kulture katastrofalno", ljudje pa zaradi ministrovega nedela v hudih stiskah. Navedel je tudi napade na novinarje. "Zakaj se morajo v Sloveniji dogajati napadi na svobodo govora in izražanja in zakaj pristojno ministrstvo skupaj z ministrstvom za pravosodje ne naredi prav ničesar, da bi zajezilo kugo sovražnega govora, nestrpnosti in lažnih novic?" je vprašal in omenil, da se Simoniti ni odzval vabilu Evropskega parlamenta na razpravo o stanju v medijih pri nas.

Primož Siter (Levica) je med očitki ministru med drugim navedel napad na knjigo, siromašenje filmske produkcije, izgon nevladnih organizacij z Metelkove, kratenje pravic samozaposlenih kulturnikov, kadrovske čistke, prevzem Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) in STA-ja ter "mednarodno hajko nad svobodnim novinarstvom". Po Siterjevih besedah se je "že tako uborno stanje kulture" s koronsko krizo "močno poslabšalo prav zaradi neukrepanja države". Kot je dodal, kultura kot celota v protikoronski zakonodaji ni bila obravnavana, čeprav bi potrebovala svoj sveženj ukrepov in drugačen način obravnave. "V izrednih razmerah so kulturni delavci in ustvarjalci ostali ne le brez možnosti dela, ampak mnogi tudi brez statusa," je pojasnil. Ministru je očital, da hoče kulturi pristriči peruti. "A tega se ne da," je dodal.

Marko Bandelli (SAB) je ocenil, da se je z lanskim prihodom Simonitija na čelo kulturnega resorja stanje kulture začelo "alarmantno slabšati". Ponovil je očitke, navedene v interpelaciji, in na ministrove navedbe o dejavnem sodelovanju pri pripravi interventnih zakonov odgovoril z vprašanjem, zakaj je potem od številnih institucij in posameznikov prejel javno pismo, v katerem navajajo, da so področje kulture v času epidemije covida-19 dodatno prizadele ravno odločitve ministra. Ministru je očital tudi nastajanje osnutka sprememb medijske zakonodaje v naglosti in tajnosti ter spomnil, da o vladnih poizkusih utišanja svobodnih medijev "z zaskrbljenostjo razpravljajo tudi v Evropskem parlamentu". Ob tem je bil kritičen tudi do "finančnega izčrpavanja STA-ja".

Tudi Jurij Lep (DeSUS) je med očitki ministru navedel snovanje medijske zakonodaje in vmešavanje v neodvisnost medijev, tudi neupoštevanje zakonskih določb glede financiranja STA-ja. "Simoniti bi v tem sporu moral nastopiti kot mediator, ki bi obe nasprotujoči strani pomiril in preprečil dodatna zaostrovanja," je dejal Lep. Tudi sicer bi se moral minister po njegovem mnenju "odločno postaviti na stran medijev in proti različnim sporočilom, ki kazijo ugled naše države". Ministru je očital tudi pomanjkanje dialoga s kulturniki in drugimi, ki delujejo na področju kulture, kot nedopustno pa je označil "neizplačilo sredstev ustvarjalcem, ki so že začeli izvajanje projektov v sklopu zaključnih razpisov". Ob tem je napovedal, da bodo poslanci DeSUS-a odločitev o glasovanju sprejeli po razpravi.

Opozicijski SNS podpira ministra

Po oceni Zmaga Jelinčiča (SNS) pa namen interpelacije ni nič drugega kot vreči ministra in vlado Janeza Janše. Glede STA-ja je dejal, da mora vsaka organizacija, ki jo je ustanovila vlada, predložiti dokumentacijo, ne pa da jo skriva. Kritičen je bil tudi do delovanja RTV SLO in nekaterih drugih medijev. Glede očitkov o zamenjavi vodilnih kadrov v kulturnih ustanovah pa je med drugim pojasnil, da je Moderno galerijo že skoraj 30 let vodila ista direktorica, pri čemer se je vprašal, ali gre za življenjsko zagotovljeno delovno mesto. Kritičen je bil tudi do vodenja Narodnega muzeja Slovenije, delovanja nekaterih nevladnih organizacij in večanja števila zaposlenih na ministrstvu. Ministra je pozval k ukrepanju na področju varstva kulturne dediščine, kjer se ne strinja z načrti za Žičko kartuzijo.

Tudi SDS, NSi in večina SMC-ja podpirajo ministra

V koalicijskih SDS-u in NSi-ju interpelacije ministra za kulturo Vaska Simonitija ne bodo podprli. Očitke na njegov račun zavračajo in opozarjajo, da proračun za kulturo še nikoli ni bil tako visok. Interpelacije večinsko ne bodo podprli niti v SMC-ju, kjer pričakujejo, da bo minister svoje delo nadaljeval preudarno, upoštevajoč socialni dialog.

Po besedah Alenke Jeraj (SDS) proračun za kulturo še nikoli ni bil tako visok in je očitek, da želi minister kulturo uničiti, neprimeren in daleč od resničnosti. Tudi sredstva za samozaposlene v kulturi so se po njenih navedbah kljub epidemiji zvišala za 700.000 evrov. Je pa poslanka opozorila, da je bil status samozaposlenega v kulturi predviden kot nagrada za vrhunske umetnike, ki opravljajo tržno manj zanimivo dejavnost, a so v zadnjih letih dobivali status tudi na primer pevci, ki sicer dobro služijo na trgu. Jerajeva je dejala, da pri zapletu glede STA-ja ministrstvo za kulturo nima nič, v javnih kulturnih ustanovah so novi direktorji tam, kjer se je prejšnjim iztekel mandat, v primeru Javne agencije za knjigo RS pa je šlo za resne kršitve zakonodaje. Poudarila je tudi, da v SDS-u podpirajo tradicionalno in moderno kulturo, a je podstat moderne kulture in novih vzorcev ravno v tradiciji.

V SMC-ju po besedah Mojce Žnidarič interpelacije ministra za kulturo večinsko ne bodo podprli. Ugotavljala je, da je besedilo interpelacije prežeto z relativno intenzivnim emocionalnim nabojem, minister pa bo imel danes priložnost, da odgovori na vse očitke. Glede predlogov, ki naj bi jih vseboval nov zakon o medijih, je po njenih besedah potreben širši družbeni konsenz. V SMC-ju se strinjajo s predlagatelji interpelacije, da družba ne bi smela meriti svojih uspehov le še v jeziku ekonomske rasti in dodane vrednosti. "Dvomimo, da se s tem ne bi strinjal tudi minister. Danes bo imel priložnost, da nas na tej maratonski seji prepriča, da je res tako," je dejala poslanka. Nato pa v SMC-ju pričakujejo, da bo minister svoje delo nadaljeval preudarno, upoštevajoč socialni dialog, raznolikost slovenske družbe na področju umetnosti, smisel obstoja vseh umetnostnih zvrsti in predvsem kulturo dialoga.

Tadeja Šuštar (NSi) je ugotavljala, da so predlagatelji 10 točk interpelacije kulturnega ministra "obrazložili na zelo nekulturen način, s čimer so pokazali predvsem raven svoje kulture in svojega obnašanja". Kot je dejala, predlagatelji interpelacije opozarjajo, da ni bil vzpostavljen dialog z deležniki na področju kulture, a je iz danih podatkov razbrati, da je minister s svojo ekipo opravil več kot 500 sestankov z različnimi deležniki s kulturnega področja. Iz podatkov je po njenih besedah razvidno tudi, da minister lani ni pozabil na kulturne delavce, prizadeval pa si je tudi za čimprejšnjo sprostitev omejitvenih ukrepov za področje kulture. Prav na pobudo ministrstva za kulturo je bila Slovenija ena prvih držav na svetu, ki je s primernimi ukrepi in pod ustreznimi zaščitnimi pogoji že konec aprila lani omogočila odprtje muzejev, galerij, knjižnic, je še povedala Šuštarjeva.

DeSUS podpira interpelacijo Simonitija

Stranka DeSUS je sicer ob začetku seje DZ-ja sporočila, da podpira interpelacijo ministra za kulturo Simonitija. Koliko poslancev DeSUS-a bo dejansko podprlo interpelacijo, pa bo znano šele po razpravi. Posamične izjave poslancev DeSUS-a kažejo, da v DeSUS-u znova ne bodo enotni.

"V stranki razumemo kulturo kot ključno polje oblikovanja in izražanja identitete naše skupnosti in posameznika, ki ji pripada. Zato podpiramo obstoj in razvoj kulture na vseh področjih, predvsem pa zagotovitev zadostnega obsega njenega delovanja v vseh razmerah," so v pisnem sporočilu za javnost navedli v stranki DeSUS.

Prepričani so, da je minister Simoniti izgubil zaupanje javnosti, predvsem civilne družbe in medijev. Prav dejavnost teh pa v skladu z zakonom o medijih "temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine".

Postopkovna nesoglasja prekinila razpravo o interpelaciji Simonitija

Sejo DZ-ja, na kateri poslanci razpravljajo o interpelaciji ministra za kulturo Vaska Simonitija, je po več kot 10 urah zaznamovala prekinitev zaradi postopkovnih nesoglasij, ki je trajala približno poldrugo uro. V opoziciji se niso strinjali z načinom vodenja seje podpredsednika DZ-ja Jožeta Tanka, ta pa je presodil, da ga je poslanec SD-ja Matjaž Nemec med tem razžalil in ga napotil s seje.

Zaplet je nastal, potem ko je Tina Heferle (LMŠ) opozorila na odločbo o odvzemu statusa kulturnega delavca raperju Zlatku, ki jo je Simoniti podpisal, upravno sodišče pa po njenih besedah "raztrgalo". Sodba je po mnenju poslanke pokazala, da so na ministrstvu v primeru Zlatka ravnali nezakonito in so mu status vzeli izključno iz političnih razlogov. Simoniti je očitke zavrnil in dejal, da je bil primer Zlatka vrnjen v ponovno odločanje, zadeva pa še poteka.

Ko je Heferletova po ministrovem odgovoru zahtevala repliko, je sledilo prerekanje o tem, da je ni pravilno izrabila. V bran sta ji stopila Nemec in poslanka Levice Violeta Tomić, Tanko (SDS), ki je vodil sejo, pa je nato sprva Nemcu in Tomićevi dal vsakemu po dva opomina, na koncu pa je Nemca odstranil s seje zaradi razžalitve.

Nemec je za medije ob prekinitvi potrdil, da je Tanka vprašal, "ali je normalen" z vidika njegovega početja. Kot je pojasnil, je namreč prekinil podpredsednico oz. ji vzel besedo, njega pa "nagnal ven", po besedah Nemca brez opomina.