Predlog vladne novele zakona je primarno namenjen ureditvi pogojev za zaposlitev in socialno varnost evropskih in evropskih delegiranih tožilcev, ki bodo v okviru Evropskega javnega tožilstva zadolženi za nadzor nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji. Ta bo v Evropsko javno tožilstvo prispevala dva delegirana tožilca, ki ju je Državnotožilski svet že izbral, a se vlada kljub zamudi še ni seznanila s predlogoma in ju posredovala v potrditev evropskemu javnemu tožilcu.

V delu opozicije so danes izrazili prepričanje, da je predlagana novela namenjena temu, da vladi postopka ne bi bilo treba dokončati in da želi v ta namen zaostriti pogoje za izbor evropskih in evropskih delegiranih tožilcev ter zaostrene pogoje uveljaviti za postopke, ki že potekajo.

Predlog novele namreč določa, da je potrebna stopnja znanja delovnega jezika (kar bo angleščina) za evropske in evropske delegirane tožilce raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, medtem ko bi po prepričanju dela opozicije zadostovala nižja raven, to je raven B2. "Sprememba, ki jo danes predlagate, je zato zgolj plod poizkusa te vlade, da bi našla način, kako se znebiti dveh že izbranih kandidatov za evropskega delegiranega tožilca," je dejala Tina Heferle (LMŠ).

Po njenih besedah se je sicer že izkazalo, da oba kandidata obvladata tudi stopnjo C1, zato se po njenih besedah že napoveduje še ena novela, ki bi spremenila izbirni postopek izbire evropskega delegiranega tožilca. Možnost tega je sicer v ponedeljek v DZ-ju napovedal tudi premier Janez Janša.

Poseganje v že začete postopke?

V LMŠ-ju in SD-ju so tudi opozorili, da v predlogu novele ni določeno, da se zaostren pogoj glede znanja delovnega jezika ne nanaša na že začete postopke imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, kar bi lahko pomenilo nedopustno poseganje v že začete postopke. V LMŠ-ju zato predlagajo dopolnilo, po katerem se imenovanja evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, ki do uveljavitve novele še ne bodo končana, dokončajo po dozdajšnjih predpisih. Pri tem so v LMŠ-ju napovedali, da bodo novelo podprli le, če bo sprejeto to njihovo dopolnilo, medtem v SD-ju novele sploh ne nameravajo podpreti.

Dejan Kaloh (SDS) je v bran zahtevani ravni tujega jezika povedal, da bodo evropski delegirani tožilci zadolženi za nadzor s področja namenske porabe evropskih sredstev, "zato je jasno, da je odlično znanje angleščine osnovni pogoj za njihovo nemoteno in učinkovito delo". Bojazni o retroaktivnem delovanju novele pa je označil za namišljene.

Blaž Pavlin (NSi) je opozoril na pojasnilo državnega sekretarja ministrstva za pravosodje Zlatka Rateja na odboru za pravosodje, ko je ta povedal, da je zahtevana raven znanja tujega jezika v Nemčiji še eno stopnjo višja, in sicer C2 skupnega evropskega jezikovnega okvira, to je raven odličnosti.

V SMC-ju pa predlagajo kompromisno rešitev, in sicer dopolnilo, po katerem se novi, strožji pogoj ravni znanja jezika ne bi uporabil za že imenovanega evropskega tožilca in predlagana kandidata za evropska delegirana tožilca.

SMC: Tožilca naj imenuje minister, ne vlada

Še bolj pa so v SMC-ju presenetili z dopolnilom, ki se nanaša na imenovanje državnih tožilcev. Vlada se namreč že nekaj časa spoprijema z očitki, da noče imenovati nekaterih državnih tožilcev, ki ji jih je v imenovanje predlagala pravosodna ministrica iz vrst SMC-ja Lilijana Kozlovič. V SMC-ju tako predlagajo dopolnilo k noveli zakona, po katerem v postopkih, ki do uveljavitve predlagane novele še niso končani, tožilce imenuje minister za pravosodje, pred katerim tudi prisežejo. Po besedah Igorja Zorčiča (SMC) želijo s tem presekati nastali gordijski vozel.

Iz razprave je mogoče sklepati, da predloga novele ne bo podprla Levica, v SAB-u napovedujejo, da noveli ne bodo nasprotovali. V DeSUS-u bodo predlog podprli, v SNS-u tega, kako bodo glasovali, niso povedali.

DZ bo o dopolnilih in predlogu novele glasoval v petek.