Po 7206 PCR-testih v torek je bilo potrjenih 1558 okužb. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 21,6 odstotka. Umrlo je sedem bolnikov s covidom-19. V torek je bilo opravljenih tudi 24.124 hitrih antigenskih testov (HAT), kažejo podatki sledilnika za covid-19.

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 500 bolnikov, 111 jih potrebuje intenzivno nego. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 66 bolnikov, sedemdnevno povprečje pa znaša 996 okuženih, kažejo podatki vlade na Twitterju.

Okužbe po občinah

"Po potrjenih okužbah med občinami izstopajo Celje s 74 okužbami, Šentjur (21), Kranj (38), Domžale (26), Kamnik (43), Litija (25), Ivančna Gorica (23), Koper (61), Sežana (24), Nova Gorica (53), Novo mesto (39) in Ljubljana (183) ter Maribor (49)," je na vladni novinarski konferenci naštela govorka Maja Bratuša in dodala, da ima sicer zelo veliko občin več kot deset okužb.

"Pogoja za rumeno fazo nista izpolnjena, še več, od njiju se vedno bolj oddaljujemo, sploh kar se tiče pogoja sedemdnevnega povprečnega števila okužb," je povedala Bratuša. Meja za oranžno fazo je postavljena pri 1000 povprečnih okužbah na teden dni, kar pomeni, da smo že skoraj nazaj v rdeči fazi.

Pomanjkanje cepiva je največja težava

Glavna težava cepljenja se še zmeraj kaže v pomanjkanju oz. v zelo omejenih količinah cepiva, ki je na voljo, je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnila nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ-ju Marta Grgič Vitek.

"Če pogledamo dobave v Sloveniji v zadnjih treh ali štirih mesecih (januar, februar, marec), vidimo, da število dobav narašča: februarja je bilo dobavljenih skoraj 150 tisoč odmerkov, v marcu pa že skoraj 200 tisoč. Skupno nekaj čez 400 tisoč odmerkov do zdaj. Predvidene dobave v aprilu so: skupno 335 tisoč odmerkov, od tega predstavlja dobro polovico cepivo Pfizerja in slabo polovico AstraZenece ter še nekaj Moderne. Želimo pocepiti čim več starejših v najkrajšem mogočem času," je napovedala.

Precepljenost

Podatke o precepljenosti na NIJZ-ju spremljajo po podatkih o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja poročajo v elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO). "Do včeraj je bilo s prvim odmerkom cepljenih 11,4 odstotka prebivalcev, torej skoraj 240 tisoč ljudi. Z drugim odmerkom pa 5,4 odstotka prebivalstva, torej 112 tisoč ljudi. Vseh izvedenih cepljenj je bilo tako več kot 352 tisoč," je navedla Grgič Vitek.

Po njenih besedah se število cepljenih v starostnih skupinah, ki so jih cepili prve, še zmeraj počasi povečuje. Pred 14 dnevi je bila precepljenost v starostni skupini med 80. in 84. letom okoli 50-odstotna, zdaj pa se je dvignila proti 60 odstotkom.

Precepljenost se je dvignila tudi v starostni skupini od 75 do 79 let, kjer je s prvim odmerkom cepljenih 50 odstotkov ljudi, začenja pa se tudi cepljenje starostne skupine od 70 do 74 let, v kateri je za zdaj s prvim odmerkom cepljenih 21 odstotkov ljudi. "Pričakujemo, da bomo ta teden v večini cepilnih centrov končali s starostno skupino od 75 do 79 let in bo v tem tednu starostna skupina od 70 do 74 let v določeni meri pocepljena. V naslednjem tednu se bodo začeli cepiti tudi v starostni skupini od 65 do 69 let, torej v skupini, ki je do zdaj najmanj cepljena," je navedla.

Povprečna precepljenost po regijah je okoli 11-odstotna. Največ cepljenih pa je v zasavski regiji, kjer je s prvim odmerkom cepljenih skoraj 17 odstotkov ljudi.

Neželeni učinki cepljenja

Na NIJZ-ju podatki o neželenih učinkih do 28. 3. kažejo naslednje: za cepivo Comirnaty (proizvajalec Pfizer in BioNTech) je bilo od skupnega števila cepljenj, tj. skoraj 250 tisoč, 2252 prijav neželenih učinkov, torej nekaj manj kot en odstotek.

Prijav neželenih učinkov za cepivo proizvajalca Moderna je bilo, od nekaj več kot 20 tisoč cepljenj, 39, torej okoli 0,2 odstotka.

Prijav neželenih učinkov za cepivo proizvajalca AstraZeneca, s katerim je bilo cepljenih nekaj več kot 75 tisoč ljudi, pa je bilo 1068, torej okoli 1,5 odstotka.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sicer na Twitterju sporočajo, da bi dobra precepljenost starejših zmanjšala število smrti in hujših potekov bolezni in tako delno razbremenila bolnišnice oziroma zdravstveni sistem. Vseeno pa bodo ukrepi še vedno potrebni, saj bo veliko ljudi še vedno nezaščitenih in bi tako lahko število zbolelih brez ukrepov znova naraslo.

Čakš Jager: Zaščitno obnašanje kot moralno-etična obveza

"Res je, da smo vsi že utrujeni, da imamo vsega dovolj, ampak tukaj smo, z virusom se borimo. Od vsakega od nas je zaščitno obnašanje, ne samo pričakovano in naprošeno, ampak mislim, da tudi naša osebna moralno-etična obveza," pa je na novinarski konferenci dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager.

Do 31. decembra lani podatki kažejo, da je samo v Evropski uniji več kot 26 milijonov pozitivnih primerov in več kot 600.000 smrti, je navedla. "Večina držav ima hud porast. Tako Madžarska, Italija, Hrvaška in Avstrija kot naše sosede. Ta porast bo, ko bo prihodnji teden narejena analiza, še bistveno višji," je napovedala Čakš Jager.

V svetu je po njenih besedah 123.636.147 potrjenih primerov in več kot dva milijona 700 tisoč smrti.

Vir okužbe prevladujoče "neznan"

"Glede na najverjetnejši vir okužbe, kar lahko iz anket povzamemo, gre večinoma za lokalni vir. Nekaj tudi uvožen. Res je, ljudje se vračajo z nekaterih destinacij, in dejansko lahko ugotovimo, da gre za drugačna izhodišča oz. uvožene primere in potem tudi uvožene skupke. Vendarle lokalni vir nakazuje, da sta druženje in neupoštevanje distance povzročili znotraj države kar precejšen porast," je poudarila.

Ljudje se po njenih besedah vedno manj trudijo izkazati podatek, kje predvidoma so se okužili, zato večinoma v anketi navajajo "neznano". "To sodelovanje z ljudmi je precej okrnjeno," je dejala.

Na udaru mlajše skupine

Pada število potrjenih primerov med najstarejšimi, se pa izrazito povečujejo okužbe v mlajši in delovni populaciji med 35. in 44. letom, in kar je najbolj skrb vzbujajoče, v populaciji nad 54. letom, je navedla. "To je zdaj tista populacija, ki v bolnišnicah že kaže nov obraz novih težav."

Glede smrti je navedla, da je delež umrlih med najstarejšimi po cepljenju izrazito padel. "Naj povem, da je izjemno pomembno, da je cepljenje, ki je bilo v DSO-jih tako intenzivno izvedeno in z dobro voljo in odzivom, vendarle prineslo neke rezultate v smislu ali manjšega obolevanja ali pa če zbolijo te osebe, nimajo hujšega poteka in ne umirajo zaradi covida-19. To je izjemno pomembno sporočilo," je dejala.

Če pogledamo še šole, pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji se je v zadnjem času zaznal porast, in sicer največji porast v starostni skupini od 6 do 14 let. Pri pedagoškem kadru v izobraževalnih zavodih pa vidimo, da je ta odstotek največji, kot je bil pravzaprav ves čas na predšolski stopnji, torej pri delavcih na predšolski stopnji, medtem ko pri vseh drugih nekako zaniha, vendarle ne kaže vzpona navzgor. Predšolska vzgoja predstavlja od vseh skoraj 24 odstotkov obolelih, je sklenila Čakš Jager.

Pahor v sklopu regijskih obiskov štabov civilnih zaščit obiskal še Maribor

Predsednik države Borut Pahor je v sklopu obiskov regijskih štabov civilne zaščite obiskal še Maribor. Kot je povedal ob koncu obiska, so na dozdajšnjih enajstih regijskih obiskih vselej poudarjali reševanje zdravstvene krize in spoprijemanja z novim koronavirusom, v zadnjem času pa je vse večkrat opozorjen tudi na nestrpnost – ne le do institucij, pač pa tudi med ljudmi. To po njegovem mnenju zahteva posebno pozornost.

"Razumem, da smo vsi utrujeni in da imamo različne pomisleke ter dvome o ukrepih. Vse to je legitimno in sprejemljivo, a bi kot predsednik republike prosil, še posebej ker stroka kljub vsemu ocenjuje, da smo v neki finalni fazi epidemije, da po svojih najboljših močeh pokažemo nekaj pozitivne trme ter da vztrajamo pri našem strpnem obnašanju, spoštljivem do vseh ostalih ter da se, kolikor je mogoče, dosledno držimo ukrepov," je dejal Pahor. Po njegovih besedah je to edini način, da na koncu ob cepljenju proti covidu-19 krizo vendarle rešimo.

Zdravstveni dom Ljubljana: Ne prostora, potrebujemo več cepiva

V Zdravstvenem domu Ljubljana so ostro zavrnili očitke o zaostankih pri cepljenju proti covidu-19 in poudarili, da potrebujejo zadostne količine cepiva in ne dodatnih prostorov. Kot so navedli, cepljenje ves čas izvajalo skladno z dinamiko prejetega cepiva. Ob tem pa so poudarili, da niso prejemali toliko cepiva, kot so ga naročili pri NIJZ-ju.

V Ljubljani so s prvim odmerkom do sedaj cepili 32.811 oseb, z drugim pa 14.859 oseb. Menijo, da je očitek o zaostajanju s cepljenjem v Ljubljani tako neutemeljen, saj podatki za 29. marec kažejo, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepljenih 11 odstotkov in 5,3 odstotka z obema odmerkoma. Na območju Ljubljane, podatki so vezani na stalno prebivališče, je s prvim odmerkom cepljenih 11 odstotkov in šest odstotkov z obema odmerkoma. Ob tem v Ljubljani cepijo tudi zaposlene, ki nimajo stalnega bivališča v mestu, so še zapisali v sporočilu za javnost.

"S pravočasno informiranostjo in dobavo cepiva je Zdravstveni dom Ljubljana, ki ima 1600 izvrstnih sodelavk in sodelavcev, zmožen cepiti 40.000 ljudi na teden," je v sporočilu za javnost sporočil Zoran Janković, župan ljubljanske občine, ki je tudi ustanoviteljica ZD Ljubljana.

Koordinatorja za logistični del akcije množičnega cepljenja Jelka Kacina je pozval, naj se raje posveti zagotovitvi zadostnega števila cepiva za Ljubljano. Župan Kacinu očita, da se očitno igra z zdravjem ljudi v Ljubljani, saj da se poskuša ukvarjati z organizacijo dela ZD Ljubljana in z logistiko tako, da nam organizira prostore za cepljenje, ki jih ne potrebujejo, saj imamo v občini na voljo dovolj svojih primernih objektov.