Vlada se je na današnji seji odločila, da se s predlogom Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ne bo seznanila, ministrstvu za pravosodje pa je naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, so sporočili po seji vlade.

"Vlada je ugotovila, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev (...) že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljen predlog Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov," so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade. Ustavitev postopka so za TV Slovenija že pred tem potrdili na ministrstvu za pravosodje.

Vlada dodatno pojasnjuje: Državnotožilski svet bi moral predlagati listo šestih kandidatov

Kot so dodatno sporočili, je Državnotožilski svet za dogovorjeni dve mesti oblikoval le predlog dveh kandidatov, čeprav bi glede na smiselno uporabo petega odstavka 71.č člena zakona o državnem tožilstvu moral oblikovati listo šestih kandidatov.

V skladu z omenjeno določbo se namreč poziv šteje kot neuspešen, če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Smiselna uporaba te zakonske določbe pomeni, da mora Državnotožilski svet za dve mesti oblikovati listo s trikrat večjim številom kandidatov od števila končno imenovanih, pojasnjuje vlada.

Uporaba tega pravila pa je, kot so navedli, smiselna tako z vidika zahteve po strokovnosti evropskega delegiranega tožilca kot z vidika postopkovne učinkovitosti, saj z vzpostavitvijo zakonske domneve neuspešnega poziva ministrstvu omogoča, da kar najhitreje ponovi poziv k vložitvi kandidatur, če prvega poziva zaradi pomanjkanja zadostnega števila strokovno ustreznih kandidatov ni mogoče izpeljati do konca.

Ministrica vztraja pri tem, da je bil postopek izpeljan zakonito

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je medtem že napovedala odstop, je sklep vlade označila za strokovno neutemeljen.

Po informacijah Slovenske tiskovne agencije je odstopna izjava "na poti" k predsedniku vlade Janezu Janši.

"Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta EU-ja," je ministrica zapisala v odzivu.

"Res je, da je v sistem Evropskega javnega tožilstva vključenih le 22 držav članic, a menim, da ta institut okrepljenega sodelovanja predstavlja več Evrope in je pomembna priložnost za boj proti korupciji in dejanjem na škodo sredstev Evropske unije," je še navedla.

Dodala je tudi, da "spoštovanje veljavne zakonodaje in njenih postopkov zagotavlja pravno varnost in s tem tudi pravno državo, za kar se je vedno in se bo zavzemala".

Kozlovič je ves čas trdila, da spremembe tožilskega zakona na odprti postopek ne bodo vplivale, na začetku tedna pa je izrazila upanje, da se bo vlada z izbranima kandidatoma Matejem Oštirjem in Tanjo Frank Eler seznanila v kratkem.

Današnji sklep vlade je bil sicer pričakovan. Spletno Delo je namreč že v torek objavilo predlog sklepa, ki ga je v ponedeljek pripravil generalni sekretariat vlade in s katerim bi vlada ustavila in razveljavila celoten postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter obenem razpisala nov poziv k vložitvi kandidatur. Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije stoji že več mesecev, ker naj bi bila kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal Državnotožilski svet, moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS.

Evropska javna tožilka: To spodkopava zaupanje v nadzor sredstev EU-ja v Sloveniji

Z odzivom na odločitev vlade pa so pohiteli v Bruslju. Glavna evropska tožilka Laura Codruta Kövesi je dejala, da očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z evropskim javnim tožilstvom resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji.

Evropsko javno tožilstvo lahko začne delovati brez delegiranih tožilcev iz Slovenije, vendar to pomeni, da se bo raven zaščite finančnih interesov EU-ja v Sloveniji zmanjšala, je opozorila.

"Brez evropskih delegiranih tožilcev ni mogoče učinkovito preiskovati vseh sumov goljufij," je zapisala Kövesi. Dodala je, da je treba evropske delegirane tožilce v Sloveniji obravnavati kot ključen del sistema, ki zagotavlja ustrezen in celovit nadzor organov, odgovornih za upravljanje in nadzor nad sredstvi EU-ja. Evropsko javno tožilstvo je bilo ustanovljeno za izboljšanje stopnje zaščite finančnih interesov EU-ja, je zapisala in dodala: "Nismo bili ustanovljeni zato, da bi komur koli dovolili, da primere pospravi v predal."

Da v evropskem javnem tožilstvu ne sodelujejo vse članice, pa je v svojem odzivu na besede tožilke poudaril slovenski premier Janez Janša in se vprašal, da "potemtakem tega nadzora na Švedskem in Danskem sploh ni". "Obe in še tri druge države v tem instrumentu sploh ne sodelujejo. Evropsko tožilstvo je prostovoljni dogovor 22 držav. Vsaka država se iz njega lahko tudi umakne," je zapisal na Twitterju in dodal: "Še nekaj podobnih političnih izjav pa bo 6/27", torej da se bo peterici nesodelujočih pridružila še ena država.

Počivalšek: O korektnosti postopka ne sme biti sence dvoma

Predsednik SMC-ja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na Facebooku ocenil, da je imenovanje evropskih delegiranih tožilcev preveč pomembna zadeva, "zato ne sme biti niti sence dvoma o korektnosti postopka njihove izbire ali o morebitni kontaminiranosti kandidatov".

Tudi kompromisni predlog, ki ga je pred kratkim podal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, po katerem bi Slovenija najprej imenovala enega kandidata za delegiranega evropskega tožilca, je po navedbah Počivalška "za številne strokovnjake postopkovno sporen", saj bi s tem vlada presegla svoja zakonska pooblastila.

Sorodna novica Šketa: Razveljavitev imenovanja evropskih tožilcev bi bila lahko v nasprotju z ustavo

Kot je še dodal, je ugotavljanje, ali sta bili predlagani imeni izbrani v skladu z zakonom, potekalo pod izjemnim medijskim pritiskom.

Poleg tega so se že mesece pred iztekom roka za pošiljanje predloga evropskemu javnemu tožilstvu k izvajanju tega pritiska pridružili tudi nekateri posamezniki z evropske ravni, kar je "nesprejemljivo vmešavanje v naše notranje zadeve, ki ga nikakor ne bomo dopustili".

Pozneje je Počivalšek še tvitnil, da obžaluje odločitev Kozlovič, in sporočil, da bo stranka v najkrajšem mogočem času predlagala zamenjavo.

"Pri tem je pomembno izpostaviti, da je sodelovanje držav članic v tem sistemu prostovoljno in da pet članic sploh ni pristopilo k sistemu in v njem ne bodo sodelovale," je še dodal.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik na novinarski konferenci po seji vlade dogajanja ni želel komentirati. Poudaril je le, da je z Lilijano Kozlovič vedno zelo dobro sodeloval in da nastali položaj obžaluje.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Gregor Perič je na spletnih družbenih omrežjih navedel, da v poslanski skupini odstop Kozlovič, ki je popolnoma legitimen, obžalujejo in pričakujejo, da vlada postopke v povezavi z izbiro tožilcev izpelje transparentno in brez dvomov o njihovi korektnosti.

V izjavi novinarjem v DZ-ju pa je Perič glede odločitve vlade dejal, da so ocene o dozdajšnjem postopku očitno različne. Po njegovem mnenju se bo sčasoma to izkristaliziralo. "Želimo si, da glede postopka, ki je pomemben, ne bi bilo nobene sence dvoma," je dejal. Spomnil pa je, da je to v pristojnosti vlade.

Po njegovem mnenju Kozlovič ostaja v SMC-ju, "a pustimo času čas". Odgovora na vprašanje glede imena za novega ministra Perič še nima.

Janša: Čas je zelo primeren za odstop ministrice

Tudi predsednik vlade je odstop pravosodne ministrice komentiral na digitalnih družbenih omrežjih. V zapisu je spomnil, da je pred kratkim padel še zadnji, 24. postopek proti nekdanjemu mariborskemu županu, zdaj državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Francu Kanglerju. Ta čas je zelo primeren za odstop ministrice za pravosodje, je zapisal. "Žal je bilo v zadnjem letu premalo narejeno, da se take zlorabe tožilstva in drastična kršenja človekovih pravic ne bi več ponavljala." Predsednika SMC-ja Počivalška je prosil, naj čim prej predlaga novo ime.

Kangler je namreč prek Twitterja pred dnevi sporočil, da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva v zadevi Lutkovno gledališče in da bo "zaključena zadnja, 24. ovadba".

V NSi-ju si želijo čimprejšnje izvolitve ministra s polnimi pooblastili

V NSi-ju medtem pričakujejo, da delo na pravosodnem ministrstvu zaradi nastale situacije ne bo zastalo in "si želimo, da čim prej dobimo ministra s polnimi pooblastili". Slovenijo namreč na področju pravosodja čakajo veliki izzivi, zlasti okrepitev zaupanja ljudi v sodstvo in druge institucije pravne države, so pojasnili.

Zorčič: Odzvati se bodo morali vsi tožilci in takemu kadrovanju reči ne

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v izjavi novinarjem današnje dogajanje označil za napad na pravno državo, za očitno politično, strankarsko vmešavanje v kadrovske zadeve državnega tožilstva.

Po njegovih informacijah gre še za vrsto drugih kadrovskih zadev in "najmanj 12 tožilcev ne more napredovati zato, ker na vladi očitno ocenjujejo, da niso politično kompatibilni". Po njegovem mnenju se bo ob tem moralo odzvati tudi državno tožilstvo, ne samo politika, ter vsi tožilci pokazati solidarnost tako, da takemu kadrovanju rečejo ne.

Šarec: Ministrica je vsaj ohranila obraz

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice pospremile z ostro kritiko vlade.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je zapisal, da odstop ministrice potrjuje vsebino (sicer padlega) predloga ustavne obtožbe. Poslanci, ki so predlog zavrnili, nosijo največjo odgovornost za nezakonita ravnanja. "Ministrici ne moremo ravno čestitati za pokončno držo, ker je prepozno. Bo pa vsaj ohranila obraz," je dodal.

Sluga: Pri odstopu ministrice zvesto asistiranje podpredsednika vlade

"Predsednik vlade je danes gotovo zadovoljen s sabo. Njegova vlada je naredila korak v smeri podrejanja pravosodja, z zvestim asistiranjem podpredsednika vlade pa sta odstopila ministrico, ki je bila očitno premalo poslušna," je v odzivu zapisala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in nekdanja vodja poslancev SMC-ja Janja Sluga. Dodala je, da tri desetletja od nastanka države "želijo nekateri očitno razgraditi vse temelje demokracije v Sloveniji". "A prej ali slej bodo o tem, v kakšni državi želimo živeti, odločali volivci. In prav je tako," meni Sluga.

Po ocenah poslanke LMŠ-ja Tine Heferle odstop Kozlovič le potrjuje, da so bili očitki opozicije v predlogu ustavne obtožbe glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev upravičeni. Današnja odločitev vlade je za LMŠ nedopusten in arbitraren poseg v samostojnost in neodvisnost tožilske funkcije v državi, čemur je po besedah poslanke pritrdil tudi generalni državni tožilec. Izbirni postopek je bil po njihovih ocenah popolnoma pravilno izpeljan in zakonit. Odločitev vlade je tako poslanka označila za nezakonit oz. brez pravne osnove. "To je še en korak k temu, da se pravna država pri nas ruši. Niti sam predsednik vlade ne spoštuje zakonov," je menila. Po njenih besedah namreč zakon o državnem tožilstvu zelo jasno opredeljuje postopek izbire in imenovanja delegiranih evropskih tožilcev. "Pol leta smo bili priča, ko se je predsednik vlade sprenevedal s takimi ali drugačnimi za lase privlečenimi razlogi, zdaj pa so si na vladi privoščili tako šlamastiko," je dodala.

Han ocenjuje, da bo imela vlada težave z imenovanjem novega ministra

Po mnenju vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana se zdaj vidi, da vladna koalicija deluje na umetnem toku. Kot je pojasnil, vlada vsak dan išče manjkajoče glasove, odstop ministrice za pravosodje dan po obravnavi predloga ustavne obtožbe premierja Janše pa je po Hanovem mnenju dokaz, da je bil predlog obtožbe upravičen in vsebinsko točen.

Po ocenah Hana bo imela vlada težave z imenovanjem novega ministra. "Glede na to, da ima koalicija težave pri razreševanju predsednika DZ-ja, bo verjetno enako z ministri," je ugotavljal. Za državo po njegovem mnenju to ni dobro, zato je znova presodil, da je treba čim prej na volitve.

Fajon: Še en dokaz več, da se hišica iz kart vladi seseda

Tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon je v izjavi za medije po odstopu Lilijane Kozlovič ocenila, da je bil predlog ustavne obtožbe očitno resen. "Gre za zelo resen poseg v pravosodje, pravno državo, neodvisno tožilstvo. Vlada gre z današnjo odločitvijo v nasprotje z ustavo," meni Fajon.

Odločitev vlade jo tudi pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja močno skrbi. "Drvimo v nespoštovanje temeljnih vrednot, demokracije, pravosodja. To je še en dokaz več, da se hišica iz kart vladi seseda," meni Tanja Fajon, ki bi bistveno raje kot odstop ministrice videla odstop celotne vlade. Tako kot Han je ponovila, da je čas za volitve.

Mesec pozval k udeležbi na protestu. Kociper: Odločitev vlade cinična in posmehljiva klofuta ministrici.

Koordinator Levice in poslanec Luka Mesec je ugotavljal, da odstop Lilijane Kozlovič ne pomeni koraka naprej, "ker ministrice, ki je želela imenovati tožilce, ni več, vlada, ki jih noče imenovati, pa ostaja". "Kar nam je storiti, je, da gremo vsi skupaj jutri na protest in zahtevamo padec vlade, da lahko začnemo stanje v Sloveniji normalizirati," je v izjavi v DZ-ju dejal Mesec. Državljane je pozval k udeležbi na protestu.

Po ocenah vodje poslancev SAB-a Maše Kociper je postopek neimenovanja dveh evropskih tožilcev danes očitno dosegel vrelišče. Sklep vlade o tem je po njenem mnenju cinična in posmehljiva klofuta ministrici za pravosodje, ki ji ni preostalo nič drugega kot odstop. To bi po ocenah Kociper morala storiti že davno tega, predvsem pa bi jo moral že davno tega zaščititi predsednik njene stranke Počivalšek.

Slovenija tako po besedah Maše Kociper ostaja edina država poleg Finske, ki še ni imenovala svojih dveh tožilcev, s tem pa blokira začetek delovanja zelo pomembne evropske institucije. "Tega nas je lahko sram in očitno je, da je sla po oblasti večja od načelnosti in tega, da naredimo to, kar je potrebno," je ugotavljala. Tudi po njenem mnenju je pred premierjem izziv imenovanja novega ministra. Kako težko ali lahko bo to za premierja, bo po njenem mnenju pokazalo že petkovo glasovanje o razrešitvi Zorčiča.

Šketa: Vladna razveljavitev postopka v nasprotju z ustavo

Na odločitev vlade se generalni državni tožilec Drago Šketa in Državnotožilski svet danes ne bosta odzvala, saj k temu, kar so pojasnili v sredo, nimajo česa dodati. Šketa je v sredo ocenil, da bi vladna razveljavitev celotnega postopka lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva, odločitev vlade pa bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.

Sorodna novica Tožilci zanikajo očitek Janeza Janše, da kandidata ne obvladata angleščine

Državnotožilski svet pa je tudi v sredo znova poudaril, da so predlog oblikovali v skladu s tedaj veljavnim zakonom, v katerega so bile ustrezno prenesene določbe uredbe Sveta EU-ja, oba predlagana kandidata pa izpolnjujeta vse predpisane pogoje. "Ker je vse postopke treba začeti, voditi in zaključiti v skladu s predpisi, Državnotožilski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi predmetni postopek zaključen zakonito, upoštevaje zakonske pristojnosti posameznih akterjev v postopku, kot tudi upoštevaje ustavno prepoved povratne veljave pravnih aktov," je sporočila predsednica sveta Tamara Gregorčič.

Predsednik vlade Janša je v sredo po pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, zakaj Slovenija še ni imenovala evropskih tožilcev, dejal, da v Sloveniji obstaja težava s postopkom, vendar to po njegovih besedah ne bo oviralo začetka delovanja evropskega tožilstva.