Slovenski avtor v središču letošnjega festivala, ki bo med 7. in 12. septembrom potekal pod geslom Strah in pogum, pa je Milan Dekleva.

Letošnji veliki nagrajenec Vilenice je za Primorske novice nagrado komentiral z besedami: "To je razkošje! Novica o nagradi me je razveselila, tem bolj, ker jo bom dobil v Sloveniji, kar bo zame prav poseben dogodek." Dodal je, da pozna kar nekaj vileniških nagrajencev in je zelo ponosen, da je med njimi.

V dialogu s težko dediščino nacizma
Winklerjev opus je bogat, odlikuje ga poseben ritem in osredinjenost na tematiko smrti, naj bo to na koroškem podeželju, ob Gangesu, v Mehiki ali na rimski tržnici. Pisatelj je pripadnik generacije, ki se je borila proti svojim neposrednim predhodnikom - zagovornikom nacizma. V vseh svojih knjigah uporablja metafore v smislu, da "Avstrija še zdaj je kruh iz žita, ki je zraslo na tleh, prepojenih s krvjo in prežetih z nacizmom". V slovenskem prevodu lahko beremo njegov roman Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem ter zbirki kratke proze Roppongi: rekviem za očeta in Ko bo nekoč tako daleč.

Josef Winkler se je rodil v Kameringu na Koroškem. Odraščal je, kot se je sam izrazil, v kmečkem okolju in v "svetu brez jezika" (nem. "sprachlose Welt"). V zgodnji mladosti so ga oblikovale težke okoliščine: v očeh strogega očeta se ni počutil sprejetega, mama pa se je po prezgodnji smrti njenih bratov zavijala v tišino. Že v zgodnji mladosti je razumel razredni prepad med intelektualci in kmetovalci v svojem okolju ter si za cilj zadal kopičenje knjig, jezika.

Vprašanja samote, smrti in osamljenosti
V svoji trilogiji Das wilde Kärnten (Divja Koroška) Winkler obravnava predvsem temi smrti in homoseksualnosti; pogost motiv protagonista, ki trči ob patriarhalne dogme katoliškega sveta, ima po avtorjevih besedah avtobiografske temelje. Pisatelj sam se navezuje na izročilo drugih piscev v nemščini, ki se osredotočajo na vprašanja samomora, izoliranosti in istospolne usmerjenosti, denimo Jean Genet, Peter Handke in Hans Henny Jahnn.

Leta 2010 je v ljubljanskem Mini teatru celoten roman Ko bo nekoč tako daleč v devetih urah prebral igralec Marko Mandić.

Slovenski avtor v fokusu letošnje izdaje pa bo literat, prevajalec in tudi pianist Milan Dekleva. Ta se podpisuje pod 25 pesniških zbirk, osem romanov, eseje in dramska besedila. Prejel je tako rekoč vse glavne slovenske literarne nagrade, pred 15 leti tudi Prešernovo za življenjsko delo.

V svojih pripovednih besedilih Dekleva "z daljavo pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah". Piše tudi lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke, eseje ter prevaja iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine, je navedeno v utemeljitvi.

Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev bo septembra pod geslom Strah in pogum potekal kot preplet digitalnih vsebin in dogodkov v živo. Vodja festivala Nana Vogrin je napovedala, da se bo festivala udeležilo 14 avtorjev iz desetih držav Srednje Evrope in širše, festivalski teden pa predvideva več kot 20 dogodkov.

"Kdo je kdo" evropske književnosti
Med dosedanjimi prejemniki mednarodne nagrade vilenica so Olga Tokarczuk, Jachym Topol, Laszlo Krasznahorkai, David Albahari, Claudio Magris, Milan Kundera in Peter Handke. Lani je nagrado prejela slovaška pesnica Mila Haugova, slovenski avtor v središču festivala pa je bil Vinko Möderndorfer.

Mednarodni literarni festival Vilenica je eden najpomembnejših evropskih literarnih dogodkov, ki vse od ustanovitve leta 1986 prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo. Poleg mednarodne nagrade vilenica na njem podelijo tudi kristal vilenice ter štipendijo Srednjeevropske pobude.