Namen akcije je bil opozoriti na rezultate zadnjega medijskega razpisa, ki je po besedah odgovornega urednika na RŠ-u, Matjaža Zorca, "politična farsa".
"Nismo edini, ki smo na udaru, smatramo se za zadnjo žrtev širšega političnega dogajanja, ki je širše od nas in tudi širše od medijev, gre za sistematično podrejanje vseh državnih struktur. Mi smo akcijo zastavili tako, da poleg opozarjanja, kar smo tri dni na svoj način počeli z Radiem Kričač, vnesemo še karnevalski moment. Da se ljudje tudi sprostijo, da ne bo pogrebni sprevod, ki ga imamo dosti že eno leto. To je tudi naše sporočilo in obenem politično dejanje, da zaključimo s pozitivnim druženjem in upanjem za prihodnost," je Zorec pojasnil za MMC.
Zapeli so odporniško serenado
Današnja procesija je krenila od Metelkove do Ministrstva za kulturo, kjer so zapeli odporniško serenado Ko študent na rajžo gre, zatem pa so se podali proti središču mesta, do Prešernovega in Mestnega trga.
Protestniki, po ocenah organizatorjev jih je okoli 800, so se začeli ob 17. uri zbirati na Metelkovi. Opaziti je bilo nekaj transparentov, na katerih je med drugim pisalo Student5 na 1919, s čimer so opozorili na podporniško akcijo, ki bo tekla do konca junija, ter Za Avtonomne prostore in avtonomne frekvence.
Na Mestnem trgu se je odvil kulturni program, katerega "vitalen odmev bo uvertura v nadaljnji boj Radia Študent za njegove pravice", so zapisali. Postavili so improvizirani oder, kjer je nastopilo več glasbenih izvajalcev, med njimi Pantaloons, Zajtrk, Klinci, Eyeceeou, Samo Boris, Leopold 1, Nikolovski, Mrigo, Borka, Christian Kroupa / Alleged Witches in drugi.
Med koncertom so nagovorili sodelavci in veterani Radia Študent, kot so Nada Vodušek, Boštjan Napotnik in Jure Longyka.
Zorec pravi, da so v preteklih treh dneh v sklopu Radia Kričač ponudili enega svojih kakovostnejših programov, ob tem pa so prejeli odlične odzive poslušalcev in podpornikov, ki so se jim v živo pridružili.
Vrnitev h koreninam za svobodo izraza
RŠ je v sodelovanju z Iniciativo za ohranitev Radia Študent, skupnostjo sedanjih in nekdanjih sodelavcev in sodelavk ter podpornikov od srede do petka izvajal poseben radijski program Radio Kričač. Imeli so zunanji oddajni studio, v katerem so radijski program soustvarjali sodelavci in veterani RŠ-a ter naključni mimoidoči. Z obuditvijo ideje ilegalnega radia so se želeli na Radiu Študent "vrniti k svojim koreninam za svobodo izraza ter proti kratkovidnim represijam".
S to akcijo so želeli predvsem opozoriti na stvari, "ki jih na ministrstvu počno narobe, ne samo nam, ampak tudi drugim, in upam, da nas bodo slišali," je za MMC povedal Zorec.
"Najbolj nas bolijo rezultati zadnjega razpisa ministrstva za kulturo za medijske vsebine, posebej na področju programov posebnega pomena, kamor se uvršča Radio Študent. Rezultati razpisa so nam dodelili nič evrov, kar za nas pomeni šok terapijo ‒ izvajati moramo radikalne varčevalne ukrepe, krčiti program. Po našem mnenju je komisija za uravnoteženje medijskega prostora sprejela čisto politične odločitve, ki so rezultat njihovega pogleda na medije. Ta pogled je, da mora biti medij podaljšek političnega diskurza. Temu pravijo uravnoteženost, kar se nam zdi popolnoma zgrešeno. Naše orožje je radijski program, ter naša ožja in širša RŠ-evska skupnost." Ožja združuje več kot 50 generacij RŠ-evcev, širšo pa sestavljajo podpornice in podporniki, ki so številčna in heterogena skupnost, je še povedal.
"Radio Študent je resnično ogledalo te družbe že več kot pol stoletja. Države izginejo in se rodijo, vlade prihajajo in odhajajo. Mi obstajamo in ostajamo. Sami pred vami in pred sabo, v vašem in lastnem imenu, že 52 let. In tudi v prihodnje," pa so med drugim poudarili v odprtem pismu Inciative za ohranitev Radia Študent.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje