Poziv se nanaša na odločitev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, da v osnutek letošnjega proračuna ne uvrsti financiranja RŠ-a.
V RŠ-u od Študentske organizacije Slovenije pričakujejo podporo v boju za prizadevanje za zagotovitev stabilnega financiranja te najstarejše neodvisne študentske in skupnostne radijske postaje v Evropi, so zapisali v današnjem pozivu.
Poziv so naslovili na predsednika ŠOS-a, Klemna Perana, in generalnega sekretarja ŠOS-a, Alena Brkiča. Zapisali so, da so že večkrat poudarili, da so prizadevanja za sredstva iz proračuna ŠOU-a, prizadevanja za namensko porabo javnega denarja, ki je namenjen uresničevanju študentskega in javnega interesa.
"Kritični, solidarni, napredni in demokratični člani družbe"
Po njihovih besedah je nepojmljivo, da se v 21. stoletju lahko zgodi, da se ŠOU odpove financiranju neodvisnega medija ter celo napoveduje njegovo privatizacijo. Na Radiu Študent so prepričani, in poudarjajo, da v tem niso sami, da omenjeno dejstvo kaže na popolno nerazumevanje vloge in pomena neodvisnih medijev za zdravo delovanje demokratične družbe, katerih del so tudi študentke in študenti iz celotne države.
"Prav med temi študentkami in študenti so najbolj kritični, solidarni, napredni in demokratični člani družbe, od katerih bo v končni fazi odvisna naša prihodnost in prihodnost naših zanamcev," pišejo v pozivu.
Prepričani so, da bodo s komercializacijo ali finančnim podhranjevanjem Radia Študent študente prikrajšali za enega bistvenih emancipatornih vzvodov sodobne družbe, "pravice do informiranja, ki ni obremenjeno z ozkimi političnimi ali komercialnimi interesi, ter tako ustvarjanja informirane podlage za krepitev kritičnega razmišljanja tega, upamo si celo reči, da v tem smislu najbolj pomembnega dela družbe."
Izobraževalna platforma, ki usposablja več kot 50 mladih letno
Dodajajo, da je Radio Študent tudi edinstvena izobraževalna platforma, ki na leto brezplačno usposablja več kot 50 mladih za novinarske, spikerske, tehnične poklice v medijih in širše. Številni projekti, financirani iz lokalnih, nacionalnih in evropskih javnih sredstev, potrjujejo "javni interes na številnih področjih, od novinarstva, svobode govora, medijskega opismenjevanja, integracije migrantov, alternativne glasbene scene ter številnih drugih področij, ki pričajo o tem, da je Radio Študent več kot medij."
Za konec so poudarili še, da so še vedno brez uspehov v smislu doseganja razumevanja s strani vodstva ŠOU-a glede pomena in vloge ter posledično financiranja Radia Študent. ŠOS pozivajo, da naj Radiu Študent pred glasovanjem študentskih poslancev izrazi javno podporo.
Radio Študent podpirajo tudi v Slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih režiserjev
"Nepričakovani umik financiranja lahko razumemo le kot ekonomsko cenzuro, ukrep, ki ne sodi v demokratično pluralno družbo," pa so zapisali v Slovenskem centru PEN.
Slovenski center PEN se je tako pridružil množici organizacij in posameznikov, ki obsojajo to potezo ŠOU. S pismom podpore so se danes oglasili tudi v Društvu slovenskih režiserjev. Dokončna odločitev glede proračuna za leto 2021 naj bi bila sprejeta na jutrišnji seji ŠOU-a.
Poročanje o prikritih dogodkih in škodljivih družbenih procesih
Člani in članice Slovenskega centra PEN poudarjajo, da se zavzemajo za odprto družbo in svobodo govora, zato menijo, da je vloga RŠ-a v njegovem več kot polstoletnem obstoju izjemnega pomena.
"RŠ je večkrat tudi edini obveščal javnost o nekaterih prikritih dogodkih in škodljivih družbenih procesih, omogočal nastopanje aktivistom, ki so jim bili drugi mediji zaprti, dal prve novinarske izkušnje mnogim našim članom in članicam ter izobrazil veliko danes pomembnih slovenskih novinarjev in novinark," so navedli v svojem zapisu.
Pomemben gradnik slovenske demokracije
Dodali so, da je RŠ v svojih prispevkih že od vsega začetka v letu 1969 udejanjal osnovna načela temeljne listine PEN-a. "Tudi zdaj se zavzema za obrobne skupine, enakopravnost, migrante ter odpira pomembne družbene teme in razmisleke. RŠ je tako pomemben gradnik slovenske demokracije," so prepričani. Zato v Slovenskem centru PEN pozivajo krovno organizacijo ŠOU, da še vnaprej finančno podpira njegovo delovanje.
Valilnica medijskega kadrovskega podmladka
V Društvu slovenskih režiserjev, med člani katerega so tudi poslušalci tega radia, so spomnili, da je "RŠ ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, ki že več kot 50 let bogati slovenski medijski in kulturni prostor".
Po njihovi oceni igra RŠ pomembno vlogo v slovenski kulturnodružbeni sferi – ne le kot radijski medij, ki pogosto edini poroča o specifičnih kulturnih prireditvah, temveč tudi kot izobraževalni bazen. Prek RŠ-a se je v zadnjega pol stoletja izobrazilo in izoblikovalo mnogo prepoznavnih imen s področja kulture in medijskega prostora, so opomnili režiserji.
"Lani je bila slovenska kultura izpostavljena prvemu valu – udaru – nefinanciranja. Val je najprej zajel slovenski film in v Društvu slovenskih režiserjev nehote vidimo vzporednice poskusa spreminjanja slovenske kulturne krajine z ukrepom nefinanciranja pomembnih institucij na področju kulture in medijev. Opažamo, da to postaja čedalje bolj razširjen modus operandi današnjega neoliberalnega razmišljanja," so še zapisali.
RŠ se ne sme pretvoriti v propagandno orodje
V Društvu slovenskih režiserjev so dodali še, da mora RŠ ostati neodvisen v svojem poročanju in spremljanju kulturnodružbenega življenja ter nikoli ne sme biti propagandno orodje. Zato pozivajo ŠOU, da mu vnaprej omogoči zadostno financiranje za nemoteno delovanje.
Na možnost prekinitve financiranja pri ŠOU-u je RŠ opozoril prejšnji teden in na ponedeljkovi spletni novinarski konferenci, na kateri so predstavili tudi spletno stran za zbiranje podpisov podpore. Za ohranitev sofinanciranja se je izreklo več združenj, med njimi Društvo novinarjev Slovenije in visokošolski sindikat. V podporo radiu se je oglasil tudi del evropskih poslancev iz Slovenije.
Pisma podpore od več fakultet in združenj
Z Radia Študent so poslali seznam vseh podpornikov, med katerimi je poleg ZRC-ja SAZU-ja še pet fakultet Univerze v Ljubljani, štirje inštituti ter nekaj drugih akademskih organizacij, znanstvenoraziskovalnih in študentskih organizacij. Med podporniki je tudi šest institucij, ki so jih opredelili s skupno kategorijo sindikati, stanovske organizacije in združenja. Podporo jim je izreklo tudi sedem civilnodružbenih organizacij, med njimi Asociacija, ter nevladne organizacije, ki delujejo na Metelkovi 6.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje