Ker ne želi vnaprej določati dveh lokacij, bo vnovič preverilo tudi, kakšen je interes za monosežig drugje po Sloveniji, pravi minister Andrej Vizjak. Kot je poudaril ob robu izjave za medije ob odprtju novih prostorov direkcije za vode v Celju, je skladno s študijo za Slovenijo optimalna rešitev gradnja od treh do štirih primerno regionalno razporejenih monosežigalnic.

Ministrstvo bo ob dveh lokacijah, ki vztrajata pri načrtih za izgradnjo monosežigalnic, tako zdaj vnovič preverjalo interes po Sloveniji, je pa treba pri načrtih, tako minister, upoštevati ekonomijo obsega, torej količino.

Vizjak je spomnil na pred kratkim sprejet program sklada za podnebne spremembe, ki del sredstev predvideva tudi za vzpostavitev monosežigalnic komunalnega blata. Gre za občinsko gospodarsko javno službo in po ministrovih besedah je ključno, da lokalne skupnosti tak projekt prepoznajo tudi kot zanimiv zanje.

Posušeno komunalno blato je namreč uporabno tudi za številne druge namene. Tako gredo nekatere občine v gradnjo sušilnic, naložba vanje pa se povrne razmeroma hitro. Kot pravi Vizjak, so z zakonom o varstvu okolja vzpostavili podlage za prehod odpadka v proizvod, t. i. kompozit, ki se lahko uporablja kot gradbeni material. "To je ena možnost za komunalno blato, druga je monosežig," je pojasnil Vizjak, ki je prepričan, da jim bo težavo s komunalnim blatom v nekaj letih vendarle uspelo pospraviti z mize.

Poziv k sistemskim rešitvam

V skupnosti občin trenutne razmere, povezane s komunalnim blatom, ocenjujejo kot kritične. Kot je razvidno iz njihove izjave za javnost, kličejo po takojšnjih odločnih in učinkovitih ukrepih vlade, ministrstva za okolje in prostor, DZ-ja, državnega sveta, občin ter strokovne in laične javnosti.

Od pristojnih na državni ravni pričakujejo takojšen začetek sistemskega reševanja problematike, pri tem pa upoštevanje najvišjih okoljskih standardov po vzoru okoliških držav. Občine so po njihovih besedah že v preteklosti izrazile interes za iskanje ustreznih rešitev z odpadki in za postavitev ustreznih objektov, same pa da že pripravljajo načrte.

Država naj bi morala medtem poskrbeti za ustrezne zakonske in podzakonske podlage za podelitev koncesij za opravljanje javne gospodarske službe, zagotovitev ustreznih finančnih virov, pomoč pri umeščanju objektov. "Umeščanje tovrstnih objektov za termično obdelavo odpadkov/odpadnega blata v prostor zagotovo sproža številne upravičene dvome, zato je nujno o tem čim prej odpreti razpravo in najti najboljše rešitve," je zapisano v izjavi za javnost.

Odkritja v zadnjem obdobju le vrh ledene gore

"Prepričani smo, da so zadnji dogodki v Hočah, Dramljah, Podčetrtku in Šentjurju, še prej v Sneberjah in Hrpelju - Kozini, ne le simptom, ampak tudi posledica nereševanja težav, pa tudi kategoričnega odklanjanja rešitev (gradnje objektov), ki so sprejemljive v vseh drugih državah," menijo v skupnosti občin.

Kot so zapisali v javnem pismu, jih skrbi, "da so razkritja okoljskega kriminala v zadnjem obdobju le vrh ledene gore in da je resnično stanje še bistveno slabše, saj smo slabim praksam priča žal že veliko let". Če ne bo rešitev, "bomo soočeni z resnimi okoljskimi posledicami, ki bodo nepovratne".

Pobudo skupnosti občin je sicer že sprejel državni svet, ki bo problematiko obravnaval 5. julija, na sejo pa je poleg pobudnikov povabil tudi predstavnike ministrstva za okolje in prostor. V zadnjem obdobju odmevajo novice o nezakonito odloženem komunalnem blatu na različnih koncih države, med drugim na območju Pivole v občini Hoče - Slivnica.