"Vsi ameriški vojaki in pripadniki Natovih sil so zapustili letalsko oporišče Bagram," je pod pogojem anonimnosti za Reuters sporočil visoki ameriški varnostni uradnik. Ameriška vojska je svoje letalske napade v Afganistanu usklajevala prav iz tega oporišča, ki leži približno 60 kilometrov severno od afganistanske prestolnice Kabul.

Umik zato "simbolizira konec ameriške vojaške vpletenosti" v Afganistanu, poroča Reuters.

General Austin Miller, vodja ameriškega vrha v Afganistanu, sicer do umika "ohranja vsa pooblastila za zaščito sil" v glavnem mestu Kabul, je še povedal uradnik. Večina ameriškega osebja naj bi odšla do 4. julija, ameriškega dneva neodvisnosti, preostale sile pa bodo varovale ameriško veleposlaništvo v Kabulu.

Talibani so pozdravili ameriško evakuacijo iz oporišča. "Umik vidimo kot pozitiven korak. Afganistanci se lahko s polnim umikom tujih sil približajo stabilnosti in miru," je sporočil tiskovni predstavnik Zabinula Mudžahid.

V zadnjih mesecih je bil Bagram večkrat tarča raketiranja, odgovornost za to pa so prevzeli džihadisti Islamske države, kar vzbuja strah, da skrajneži že pripravljajo večje napade, pa poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA bodo oporišče v soboto uradno predale afganistanski vladi, ki se krčevito bori in večinoma izgublja proti ofenzivi talibanov v številnih pokrajinah po državi. Talibani so od začetka maja zajeli najmanj 50 od skupno 400 afganistanskih okrožij.

Združeni narodi so pred časom opozorili, da talibani strateško zavzemajo okrožja v bližini pokrajinskih prestolnic, od koder bodo lahko nadaljevali ofenzivo, ko se tuje sile dokončno umaknejo.

Tuje sile naj bi dokončno zapustile Afganistan 11. septembra

Dokončen umik tujih sil iz Afganistana je predviden 11. septembra, na 20. obletnico letalskih terorističnih napadov v New Yorku. S tem se bo končala 20-letna invazija na Afganistan pod vodstvom ZDA, v kateri je bilo po oceni različnih organizacij ubitih 50.000 civilistov, navaja turška tiskovna agencija Anadolu.

Spopadi so postali še bolj smrtonosni po letu 2009, ko je bilo vsako leto ubitih ali ranjenih najmanj tisoč civilistov. Najbolj krvavo je bilo 2018 z 2305 žrtvami. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v spopadih po Afganistanu ubitih 573 civilistov, še 1210 pa ranjenih, je aprila sporočila UNAMA, podporna misija Združenih narodov v Afganistanu.

Sorodna novica Talibani: Pravi islamski sistem edini način za končanje vojne

Zrušili talibane, nato z njimi sklenili dogovor o umiku

Ameriška invazija pred 20 leti je v Afganistanu zrušila takratno vlado talibanov. Nato so v času predsednika Donalda Trumpa prav s talibani sklenili dogovor o umiku. Talibani so v zameno obljubili, da bodo na afganistanskem ozemlju preprečili razmah "tujega terorizma".

V Dohi so se že pred časom začela tudi pogajanja med talibani in afganistansko vlado, a brez uspeha. Na agendi talibanov je ob tem že ves čas poleg umika tujih sil tudi odstavitev trenutne afganistanske vlade s podporo ZDA.

Biden: Afganistanci se morajo odločiti, kaj hočejo

Ameriški predsednik Joe Biden je afganistanskemu kolegu Ašrafu Ganiju ob skorajšnjem umiku ameriških čet na srečanju prejšnji mesec sporočil, da "se bodo Afganistanci morali odločiti o svoji prihodnosti in kaj hočejo". Gani je takrat poudaril, da je njegova naloga "obvladovanje posledic" umika ZDA.

Civilisti prijemajo za orožje

Številni afganistanski civilisti so se medtem že odločili. Prejšnji teden se je v Kabulu zbralo več sto moških z orožjem, ki so se javili za vpoklic v vojsko. Drugje po državi so civilisti začeli ustanavljati paravojaške bojne enote.

"Kamor pridejo talibani, s sabo prinesejo uničenje. Zdaj so en kilometer od moje vasi. Odločili smo se odgovoriti," je za Guardian spregovoril Hadži Goulam Faruk Siavšani. Nekdanji trgovec z nafto je pred desetimi dnevi prevzel poveljevanje nad nekaj deset moškimi, ki so se v okrožju Gozara južno od afganistanskega kulturnega središča Herat odločili s starimi kalašnikovkami zoperstaviti talibanskemu (ponovnemu) osvajanju ozemlja.