Obravnavo zakonskega predloga, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku, so člani odbora za zdravstvo začeli že na sredini seji. Opozorila iz opozicijskih vrst iz prvega dela razprave, da vladni predlog odpira vrata privatizaciji javnega zdravstva, je bilo slišati tudi tokrat. Večji del razprave so člani odbora namenili predlaganim spremembam pogojev za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ga morajo izvajalci zdravstvenih storitev imenovati za vsako zdravstveno dejavnost.

Vlada predlaga črtanje pogoja, da mora imeti ta oseba tudi tri leta delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na primarni ravni ter pet let delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na sekundarni in terciarni ravni. Nujnost sprejetja te določbe je poleg drugih poudarila poslanka SDS-a Alenka Jeraj. Ob tem je spomnila tudi na opozorila Mladih zdravnikov, da bi brez te spremembe v javnih zdravstveni zavodih brez zdravnika ostalo ogromno ljudi.

Nasprotno menijo v vrstah opozicijskih strank. Poslanec stranke LMŠ Jani Möderndorfer je tako na primer ocenil, da je to začetek razgradnje zdravstvenega sistema. Kot je spomnil poslanec Levice Željko Cigler, je bil institut odgovornega nosilca uveden, da bi se uredilo "dvoživkarstvo", torej ko zdravnik v javnem zdravstvenem zavodu "dela vrste, ki jih potem pri zasebniku odpravlja". Oba sta opozorila, da trajnih posegov v sistemsko zakonodajo ne bi smeli reševati v interventnem zakonu.

Posebno v Levici pa so bili kritični do nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej za krajšanje čakalnih dob. Kot je dejal poslanec Levice Miha Kordiš, bi se javno zbrani denar pretakal v žepe zasebnikov brez varovalk, postopkov in standardov, po katerih zbrana sredstva zavarovancev uporablja zdravstvena blagajna.

Predlog Levice, da bi določbo črtali iz zakonskega besedila, ni dobil dovolj podpore. Prav tako ni dovolj glasov zbralo dopolnilo strank LMŠ, SD in SAB, ki so pri izvedbi razpisa predlagale "kaskadni sistem". To pomeni, da bi najprej zapolnili vse kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, nato pri koncesionarjih, nato pa še pri vseh drugih, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

A. Forte: "Denar ne gre v žep, ampak za plačilo opravljenih zdravstvenih storitev"

Na očitke o privatizaciji zdravstva je tako danes kot na sredini seji odgovarjala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Na razpis se bodo lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji, financiran pa bo pretežno iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter državnega proračuna in evropskih sredstev. Po njenih besedah to ni privatizacija, temveč je javno zdravstvo, ki mora služiti in biti dostopno pacientu. Denar ne gre v žep, ampak za plačilo opravljenih zdravstvenih storitev, je še poudarila.

Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so bile neuspešne tudi s poskusom umika določbe, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nerealizirane programe zdravstvenih storitev začasno prenese k drugemu izvajalcu na "drug javni zdravstveni zavod, drug zavod ali organizacijo, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma zasebnega zdravstvenega delavca, ki lahko zagotovi realizacijo tega obsega programa oziroma storitev". Poslanec SD-ja Dejan Židan je izpostavil opozorilo ZZZS-ja, da ima ta že zdaj pristojnost začasnega prenosa programa, če se ta ne izvaja ustrezno. Po oceni Kordiša pa je to še dodatna poteza, ki omogoča privatizacijo.

Odobrenih več specializacij klinične psihologije

Člani odbora so soglasno podprli predlog koalicije, po katerem bo ministrstvo za zdravje lahko namenilo sredstva za štipendije na področju zdravstva in za povečanje števila dodatnih specializacij klinične psihologije. V poslanskih vrstah so si bili enotni, da je potreba po kliničnih psihologih, pa tudi sicer po krepitvi mreže pomoči na področju duševnega zdravja, velika.

Predlog zakona naslavlja tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine, kar vpliva na dostopnost do primarnega zdravstva. Zato se za izbiro specializacije družinske medicine uvaja finančna spodbuda v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Do nje so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022.

Poleg ukrepov na področju zdravstva pa vladno besedilo predlaga še dodatke v času razglašene epidemije za ravnatelje, pa tudi za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in načelnike upravnih enot. Zakonski predlog daje tudi podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.